REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Upravljanje propada: Industrija se seli iz Slovenije, a nič hudega, dokler mediji katastrofo opisujejo v radostnih tonih!

Upravljanje propada: Industrija se seli iz Slovenije, a nič hudega, dokler mediji katastrofo opisujejo v radostnih tonih!Gospodarstvo EU... Vir: Global Times, posnetek zaslona

Sedanja slovenska vlada ima resen problem.

Podobno kot skoraj vse ostale v Evropski uniji (z izjemo Madžarske in včasih Avstrije) sledi politiki »jedrnih držav EU«, ta pa vztraja na neskončnem financiranju režima v Kijevu v vojni v Ukrajini in sankcijam proti Rusiji, kar ima uničujoče učinke na vse evropsko – in tudi slovensko gospodarstvo.

Leto dni po začetku vojne je jasno, kam to vodi države EU. Tudi Slovenijo. Po pospešitvi procesa deindustrializacije bo Slovenija odvisna od ameriških izdelkov, hkrati pa bo odrezana od kitajskih dobav.

ZDA že dlje časa silijo evropske države, da prekinejo svoje vezi s Kitajsko. To bi bilo res pogubno za vso Evropo. Če Slovenija ne bo mogla več proizvajati poceni izdelkov in jih ne bo mogla uvažati niti iz Kitajske, ampak bo odvisna od dražjih nakupov v ZDA - bodo gospodarski kazalci padli.

S pomočjo vladnih doklad po eni strani poskušajo doseči, da standard ljudi pada počasneje, hkrati pa to s pomočjo sebi zvestih medijev prikazujejo v lepši luči. Ljudi je na prihodnjo revščino potrebno – navaditi postopoma.

Vlade v EU so se namesto prekinitve slabe smeri razvoja zato lotile – upravljanja deindustrializacije.

S pomočjo vladnih doklad po eni strani poskušajo doseči, da standard ljudi pada počasneje, hkrati pa to s pomočjo sebi zvestih medijev prikazujejo v lepši luči.

Če bi namreč proces propadanja potekal prehitro bi namreč lahko prišlo do revolucij. Ljudi je na prihodnjo revščino potrebno – navaditi postopoma.

Ne gre torej več za proces razvoja gospodarstva Slovenije, pač pa za proces upravljanja propadanja gospodarstva Slovenije.

To pa ni tako preprosto.

V Nemčiji vlada s financiranjem 200 milijard evrov vrednega paketa energetskih omejitev z državnim dolgom (in še veliko jih bo) vlada kanclerja Olafa Scholza poskuša skriti, kaj se dogaja, pred nemško javnostjo.

Nemški BDP - padec
Nemški BDP - padec. Vir: Posnetek zaslona

Zelo podobno z milijarde vrednimi pomočmi pri sofinanciranju cene energentov za gospodarstvo in gospodinjstva počne slovenska vlada.

Na prvi pogled je vse v redu. Toda ker se energija financira z dodatnim »tiskanjem« evrov ta seveda – izgublja vrednost. To pokažejo menjalni tečaji in pogled na reklamne oddaje, kjer se vse pogosteje reklamirajo – prodajalci zlata.

Kako to deluje v praksi vidimo v nekaj zadnjih primerih.

Talum iz Kidričevega bo namreč po skoraj 60 letih ustavil proizvodnjo primarnega aluminija.

Gre za katastrofo, za dokončno uničenje dela proizvodnje, saj bo ustavitev izbrisala celo polovico peči! A to je v članku predstavljeno v svetlih tonih.

Kot so sporočili iz podjetja, bodo v začetku aprila ugasnili še zadnje elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija.

A kako to predstavlja večina osrednjih slovenskih medijev?

Kot dogodek, ki ni nič posebnega: »Kidričevsko podjetje se je v zadnjih letih pospešeno preusmerilo v predelavo aluminija in druge bolj dobičkonosne posle,« je poročala državna agencija STA, nato pa so to poročilo povzeli praktično vsi slovenski mediji, od N1 in 24ur.com do državnega SiOL-a in opozicijskega maribor24.si.

Kot so pojasnili v Talumu, »aktualna proizvodnja ni zagotavljala vzdržnosti poslovanja omenjene dejavnosti, zato je zaustavitev edina logična poslovna odločitev.«

»Za proizvodnjo primarnega aluminija žal niti v Sloveniji niti v Evropi ta trenutek ni primernih ekonomskih pogojev, so jasni. Proizvodnjo so nižali že od lani, trenutno deluje le 11 od skupaj 160 peči,« navaja poročilo.

A nič hudega - v zaustavitev bodo »šli načrtovano« ter tehnološke naprave »ustrezno konzervirali, kar bo omogočalo, da bodo peči vsaj do polovice zmogljivosti v primeru boljših časov še lahko kdaj zagnali.«

Povedano drugače – gre za katastrofo, za dokončno uničenje dela proizvodnje, saj bo ustavitev izbrisala celo polovico peči! Gre za nenadomestlljive izgube!

A to je v novici STA predstavljeno v svetlih tonih.

Kriza je namreč priložnost za spremembe. Tako kot se nam namesto mesa ponujajo proteinski izdelki iz žužkov bomo v Sloveniji namesto izdelavi primarnega aluminija »sledili začrtani poti preobrazbe« in več reciklirali.

Peči v Talumu  Vir: Talum.si
Peči v Talumu. Vir: Posnetek zaslona, Talum.si

»Fokus nadaljnjih aktivnosti bodo programi, kjer družba dosega visoko dodano vrednost in ima znanje ter kupce. Gre npr. za programe livarstva, rondelic in toplotnih prenosnikov. Najbolj intenzivirajo predvsem aktivnosti na področju rondelic.«

Tako kot se nam namesto mesa ponujajo proteinski izdelki iz žužkov bomo v Sloveniji namesto izdelavi primarnega aluminija »sledili začrtani poti preobrazbe« in več reciklirali.

Investirali bodo 34 milijonov evrov v projekt Talum Industrija 4.0 da bi osvojili »napreden način recikliranja odpadnega aluminija ter nadgradnjo proizvodnih linij, ki bodo omogočale izdelavo novih izdelkov iz recikliranega aluminija.«

Uvedli bodo tudi digitalizacijo in avtomatizacijo.

No super, bi lahko rekli, le da bodo delovna mesta ohranjena!

Toda tu pridemo do tragičnega sklepa. »So pa priznali, da zaradi kriznega zniževanja zmogljivosti proizvodnje primarnega aluminija v zadnjih dveh letih in hitrejše zaustavitve od načrtov skupnega obsega prodaje ne bodo mogli zadržati na isti ravni, kot so jo dosegali do zdaj. Že letos to pomeni tudi poseg v fiksne stroške in prilagoditev števila zaposlenih novim okoliščinam in obsegu poslovanja. Tako so napovedali pripravo programa presežnih delavcev, natančnejšega obsega zmanjšanja števila zaposlenih pa niso podali.«

Pa smo tam. Besedno zvezo »odpuščanje delavcev« seveda stenografi državne STA niso uporabili.

Uporabili so bolj všečno in manj točno besedno zvezo »prilagoditev števila zaposlenih«, ki lahko pomeni tako povečanje kot zmanjšanje.

Zakaj? Očitno zato, da bi omilili prikaz realnega stanja.

Podjetje, ki so ga v Sloveniji večinoma zgradili nemški okupatorji (nemški Vereinigte Aluminium Werke je tovarno začel graditi leta 1942 v Strnišču, leta 1954 pa je tovarna začela poskusno delovati kot Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič).

Proizvodnja aluminija  Vir: Talum
Proizvodnja aluminija. Vir: Talum, posnetek zaslona

Pozneje pa je podjetje postajalo vse »več kot zgolj proizvajalec aluminija.«

Besedo »odpuščanje delavcev« seveda stenografi državne STA niso uporabili. Uporabili so bolj všečno in manj točno besedno zvezo »prilagoditev števila zaposlenih«, ki lahko pomeni tako povečanje kot zmanjšanje.

In danes?

»Predraga slovenska električna energija, ki jih je v primerjavi z drugimi tovrstnimi podjetji delala nekonkurenčne že pretekla leta, je vrhunec dosegla v zadnjem letu z globalno energetsko draginjo, ki je prizadela celotno evropsko proizvodnjo aluminija, zato se proizvodnja tudi drugod po Evropi zmanjšuje,« priznavajo v podjetju.

Apeli proizvajalcev ne le aluminija, pač pa materialov nasploh namreč niso zalegli, zato bodo »ogrožene oskrbovalne verige«, pred evropskim gospodarstvom pa je po mnenju vodstva podjetja velik izziv, saj »Evropa potrebuje proizvodnjo materialov, saj gradi na industrijskem razvoju, hkrati pa ne omogoča konkurenčnih pogojev za proizvodnjo.«

Evropa in Slovenija torej izgubljata nekaj, kar nujno potrebujeta za nadaljnji razvoj.

A nič hudega, dalo se bo preživeti tudi z reciklažo aluminijastih izdelkov in podobno, je glavno sporočilo STA!

Podobno zgodbo lahko vidimo v primeru Magne Steyr, ki zapira lakirnico v Hočah in jo seli v Gradec. Tukaj se odgovornost prenaša na hrbet nesposobne slovenske birokracije.

»Lahko bi bilo drugače: leta 2021 je avstrijsko podjetje že imelo potencialnega partnerja, s katerim bi nadgradilo naložbe v Hočah, a Magna ni pravočasno dobila dovoljenj, zato je proizvodnja stekla v Gradcu. Zdaj ima kljub začasnemu umiku po informacijah N1 Magna Steyr spet potencialnega sovlagatelja za drugo in tretjo fazo naložbe v Hočah – a zaradi spremembe prakse pri tolmačenju zakona o vodah ni jasno, ali bi širitev lahko izpeljala.«

Toda v tem primeru se zastavlja vprašanje, zakaj se za lokacijo že v prvi vrsti ni izbralo področje, kjer težav z okoljevarstvenim dovoljenjem ne bi bilo?

In drugič, isto poročilo glede glavnih razlogov za zapiranje tovarne nasprotuje samemu sebi, saj priznava, da je »Magna Steyr v sredo zaposlenim v tovarni v Hočah sporočila, da bo družba zaradi razmer na trgu in trenutnih potreb kupcev pričela s postopkom preoblikovanja proizvodnih procesov in da zapira lakirnico v Hočah, lakiranje delov za Jaguar pa seli v Gradec.«

Pravi razlogi »presenetljive odločitve matičnega podjetja« naj bi bili po oceni sindikalista Gvida Novaka »po pojasnilih vodstva« posledica »spremenjenih razmer v avtomobilski industriji zaradi epidemije, vojne v Ukrajini, ameriškega spodbujanja naložb v zeleni prehod, tudi pravkar sprejete odločitve Evropskega parlamenta o prepovedi prodaje novih vozil na notranje zgorevanje v Evropski uniji (EU) po letu 2035 (to morajo sicer prihodnji teden potrditi še države članice).«

Če zadnji razlog odpišemo kot najmanj verjeten (države omenjene prepovedi niti še niso dokončno potrdile), so vsi ostali razlogi povezani s procesom deindustrializacije, zaradi katerega je 90 od 158 zaposlenih že od ponedeljka dalje »na čakanju na delo«.

Po oblikovanju programa presežnih delavcev »pa jih bodo odpustili.«

V tem procesu ima svojo vlogo tudi pandemija, toda v zadnjem letu je vsaj v Evropi, pa tudi na Kitajskem in v večjem delu razvitega sveta ta že v upadanju, zato ne more biti glavni razlog za konec proizvodnje.

Magna
Preteklost: Magna v Hočah. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Magna namreč v istem trenutku, ko zapira vrata v Hočah, odpira - novo tovarno v Severni Makedoniji! Ki ni članica EU...

Magna v istem trenutku, ko zapira vrata v Hočah, odpira - novo tovarno v Severni Makedoniji! Ki ni članica EU... Proizvodnja v Sloveniji je predraga, v Severni Makedoniji, ki ima cenejšo delovno silo, nižje stroške energije in boljše možnosti za energetsko neodvisnost v prihodnje - pa se splača. 

Ta tovarna Magne je začela delati oktobra lani.

»Magna širi svoje poslovanje v vzhodni Evropi z odprtjem novega obrata v Strugi v Severni Makedoniji. Slavnostno odprtje novega obrata je podjetje proslavilo s predsednikom vlade Republike Severne Makedonije Dimitrom Kovačevskim, člani vlade in drugimi lokalnimi predstavniki.

Nova Magnina operacija v Strugi je prvi proizvodni obrat podjetja v Severni Makedoniji in bo podpiral več evropskih proizvajalcev avtomobilov. Objekt, ki pokriva površino približno 17.000 kvadratnih metrov, je začel delovati v začetku tega leta z več kot 300 zaposlenimi in pričakuje, da bo do leta 2024 zaposlil do 1.000 zaposlenih, ko se bo poslovanje povečevalo. Obrat bo proizvajal sisteme zunanjih ogledal, vključno z aktuatorji in žičnimi snopi.

'Navdušeni smo nad odprtjem Magnine prve tovarne v Severni Makedoniji in možnostmi, ki jih prinaša za povečanje našega odtisa v vzhodni Evropi in ustvarjanje novih delovnih mest v regiji,' je dejal David Crespy, vodja Magna Mirrors. 'Vlada Severne Makedonije in lokalna skupnost sta zelo sodelovali in veselimo se našega nadaljnjega sodelovanja, da bi podprli naše stranke v prihodnje',« piše v sporočilu za javnost.

Magna v Makedoniji, Vir: Magna.com posnetek zasona
Magna v Makedoniji. Vir: Magna.com posnetek zasona

Tako torej: proizvodnja v Sloveniji je predraga, kupcev menda ni, v Severni Makedoniji, ki ima cenejšo delovno silo, nižje stroške energije in boljše možnosti za energetsko neodvisnost v prihodnje - pa se očitno proizvodnja še splača.

Deindustrializacija Slovenije tako sicer napreduje, a medijsko upravljanje tega procesa deluje odlično. Cilj je znan - da se slovenske žabe skuhajo počasi in da se ne pokaže na pravega krivca – napačno zunanjo politiko in vzpodbujanje vojne, ki že ogroža delovna mesta v Sloveniji.

Pravi razlog je znova seveda – vojna v Ukrajini, ki ni bila nujna, pač pa je bila namerna. In vzpodbujena s strani ZDA.

V obeh primerih pa so ob poročanju v Sloveniji pravi razlogi za propad podjetij prikriti ali zamaskirani z drugimi – v primeru Kidričevega s »tehnološkim prehodom«, v primeru Magne pa z »birokratskimi zapleti.«

Ti so postavljeni v ospredje, na začetek novic, prave razloge pa lahko razberemo šele veliko pozneje ali celo »med vrsticami.«

Točno tako deluje sodobna cenzura.

Praviloma ne več z neposrednimi prepovedmi, pač pa z »dušenjem« dela točnih informacij in pretiranim poudarjanjem drugih, obrobnih ali nepomembnih.

Deindustrializacija Slovenije tako sicer napreduje, a medijsko upravljanje tega procesa deluje odlično!

Cilj je znan - da se slovenske žabe skuhajo počasi in da se ne pokaže na pravega krivca: Na napačno zunanjo politiko in vzpodbujanje vojne, ki že ogroža delovna mesta v Sloveniji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek