REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V Sloveniji četrt milijona revnih, vlada pa povečuje stroške za vojsko, ki bodo končali v žepih tujih korporacij

V Sloveniji četrt milijona revnih, vlada pa povečuje stroške za vojsko, ki bodo končali v žepih tujih korporacijZ Natom naprej! Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Vlada je te dni v obravnavo v Državni zbor poslala resolucijo o razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva ambicioznejšo časovnico doseganja obrambnih izdatkov, so sporočili z Ukoma.

Veljavno resolucijo do leta 2035 je DZ sprejel februarja 2022.

A že samo po slabem letu dni je resolucija - že zastarela!

Po njenem sprejetju pa so menda »nastopile okoliščine, ki zahtevajo prevzemanje odgovornosti za vsebinsko in časovno ambicioznejšo spremembo splošnih dolgoročnih okvirov za razvoj in vzpostavitev obrambnih zmogljivosti Slovenije«, so pojasnili na Ukomu.

V resnici pa so povečane nepredvidljivosti rezultat zgrešenih odločitev politikov. Denar bo sedaj šel za vojsko, namesto za revne.

Težava resolucije je, da nove okoliščine navaja, kakor da bi bile naravni pojav.

Resolucija je bila, kot so navedli, pripravljena ob upoštevanju »povečane nepredvidljivosti in negotovosti mednarodnega varnostnega okolja in varnostno-obrambnih izzivov, s katerimi se spoprijema Slovenija, ter ob upoštevanju izzivov Slovenske vojske pri razvoju potrebnih zmogljivosti in doseganju ustrezne stopnje pripravljenosti.«

A kako je prišlo do te nepredvidljivosti?

V resnici pa so povečane nepredvidljivosti rezultat zgrešenih odločitev politikov. Denar bo sedaj šel za vojsko, namesto za revne.

Za vojsko bo visoko zadolžena Slovenija sedaj dala še več.

Pri tem je potrebno vedeti, da je tudi Slovenija s strani Ruske federacije decembra leta 2021, še pred »novimi okoliščinami«, dobila poziv, da se sama, kot država, opredeli do predlogov glede novih sporazumov, ki bi jih bilo potrebno doseči v okviru zveze NATO in v dogovoru z Moskvo.

Šarec bi zamenjal vrstni red nabav
Odličen uspeh: Že samo po slabem letu dni je resolucija - zastarela! Za vojsko bo visoko zadolžena Slovenija sedaj dala še več. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Med drugim so zadevni predlogi predvidevali tudi nevtralen status Ukrajine in nadzor ofenzivnega orožja v Evropi. Podobne predloge so dobili v ZDA.

Toda NATO je te predloge zavrnil. Zavrnili so jih v ZDA in zavrnila jih je tudi Slovenija, čeprav ima (teoretično) tudi možnost veta.

To je bil uvod v »povečano nepredvidljivost« v Evropi po začetku ruske vojaške operacije v Ukrajini, s katero je Rusija odgovorila na očitno sovražna dejanja zveze NATO.

Dovolj je bilo, da bi se zgolj ena država odločila, da ne bo dovolila širjenja zveze NATO na Ukrajino, pa zelo verjetno vojne v Ukrajini ne bi bilo.

Dovolj je bilo, da se zgolj ena država odločila, da ne bo dovolila širjenja zveze NATO na Ukrajino, pa zelo verjetno vojne v Ukrajini ne bi bilo.

Toda vse države članice NATO, vključno s Slovenijo, so to možnost zavrnile.

Rezultat je sedanja »nuja« po povečanju obrambnih stroškov.

Ker Slovenija vojaške industrije skorajda nima, bodo povečani dohodki seveda šli v žepe evropskih, še bolj pa ameriških proizvajalcev orožja.

Ampak to Golobovo vlado niti ne moti.

Da je Janševa vlada preplačala nakup transportnega letala se jim zdi tako v redu, da tega niti niso pretirano preiskovali...

Po zadnji resoluciji naj bi Slovenija raven dveh odstotkov BDP-ja dosegla najpozneje do leta 2030, nato pa naj bi jih najmanj na tej ravni ohranjali do leta 2040. A to ne bo dovolj.

V ameriških medijih hvalijo Poljsko, ki dosega že okoli 3,3 odstotke za obrambo in kritizirajo Nemčijo. Ta je sicer namenila 100 milijard evrov za novo orožja, a je morala istočasno letos porabiti že 200 milijard evrov za subvencioniranje visokih cen energije.

Podobna usoda morda čaka tudi Slovenijo. Vojska bo zahtevala vse več denarja, ki ga bo zmanjkovalo drugje, na koncu pa ga ne bo dovolj ne za vojsko in ne za socialne programe.

Predvideno je, da bo za nabavo sodobne vojaške opreme in oborožitve za SV vsako leto namenjenih »vsaj 20 odstotkov skupnih obrambnih izdatkov«, ob tem pa se ohranjajo prizadevanja za vlaganja tudi v opremo za dvojno rabo in krepitev zmogljivosti Slovenske vojske, ki so lahko uporabljene tudi v podporo sistemu zaščite in reševanja.

Pohvalno je sicer, da resolucija predvideva »vzpostavitev sistema zračne obrambe srednjega in kratkega dosega za zaščito nacionalnega zračnega prostora in kritične infrastrukture na ozemlju Slovenije ter neposredne zračne obrambe elementov razporeditve sil Slovenske vojske, razvoj helikopterskih zmogljivosti s krepitvijo srednjih transportnih helikopterskih zmogljivosti ter dokup in postopna zamenjava lahkih vojaških helikopterjev.«

Denar bo sedaj šel za vojsko, namesto za revne. In kaj na vse to poreče Levica? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Je pa povsem deplasirana trditev Ukoma, da »resolucija ne nalaga novih finančnih obremenitev in neposredno ne ustvarja finančnih posledic.« Toda nova resolucija je seveda temelj za zelo visoke finančne izdatke.

Med vsemi strankami vladne koalicije zgolj v stranki Levica nasprotujejo resoluciji, zato je niso podprli. Med drugim nasprotujejo hitremu povečanju izdatkov za orožje na dva odstotka BDP-ja.

Poudarili so, da resolucija širi že tako dolg seznam nakupov orožja in druge vojaške opreme, hkrati pa je »iz resolucije izginil cilj nadgradnje in podaljšanja življenjske dobe helikopterjev Bell 412, s katerimi se danes večinsko izvaja helikopterska nujna medicinska pomoč.«

Vendar pa te finančne zahteve prihajajo v zelo slabem trenutku. Kot kažejo statistični podatki, je v Sloveniji vse več revnih. Pod pragom revščine živi že četrt milijona ljudi.

Pod pragom revščine živi že četrt milijona ljudi. Pod pragom revščine živi že 251.000 prebivalcev Slovenije. V Sloveniji se je povečala tudi energetska revščina.

Stopnja tveganja revščine se je lani zvišala za 0,4 odstotne točke.

Pod pragom revščine živi že 251.000 prebivalcev Slovenije. V Sloveniji se je povečala tudi energetska revščina.

Stopnja tveganja revščine je bila lani 12,1-odstotna in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,4 odstotne točke.

Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 251.000 prebivalcev Slovenije oz. 8000 več kot leto prej, je sporočil državni Statistični urad.

Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 827 evrov na mesec oz. je bil 56 evrov višji kot leto prej.

Brezdomec
Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 251.000 prebivalcev Slovenije oz. 8000 več kot leto prej, je sporočil državni Statistični urad. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

V absolutnem znesku je bilo to najvišje povečanje tega praga po letu 2005, navajajo na uradu.

Za štiričlansko družino, ki jo sestavljata dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let, je prag znašal 1.737 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.241 evrov na mesec.

Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila 13,3-odstotna in se je v primerjavi z letom 2021 zvišala za 0,1 odstotne točke.

Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 276.000 prebivalcev oz. 1000 več kot leto prej.

Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 827 evrov na mesec oz. je bil 56 evrov višji kot leto prej.

Delež oseb, ki so bile sočasno izpostavljene vsem trem oblikam socialne izključenosti, torej tveganju revščine, tveganju resne materialne in socialne prikrajšanosti in zelo nizki delovni intenzivnosti, je ostal enak. Teh najranljivejših oseb je bilo 0,3 odstotka.

Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine je lani znašala 5,4 odstotka in se je v primerjavi z letom prej znižala za 1,4 odstotne točke.

V Sloveniji je bilo ob tem lani energetsko revnih 62.000 oziroma 7,2 odstotka gospodinjstev, kar je približno 7000 oziroma za 0,7 odstotne točke več kot predlani.

Lani sta se v primerjavi z letom 2021 povečala delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine (za 1,4 odstotne točke) in delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja (za 1,2 odstotne točke).

Ampak važno je, da imamo denar za orožje.

Denar, ki niti ne bo končal v domači industriji, pač pa bo napolnil žepe ameriških korporacij.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke