REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemški general, nekdanji predsednik vojaškega odbora Nata priznal, da je vojna v Ukrajini izgubljena

Nemški general, nekdanji predsednik vojaškega odbora Nata priznal, da je vojna v Ukrajini izgubljena»Po besedah poveljnika združenega štaba ZDA, generala Marka Milleyja,« poudarja Kujat, »je Ukrajina dosegla, kar bi lahko dosegla v vojaškem smislu. Več ni mogoče!« Vir: Yandex, zajem zaslona

Še en nemški general je izdal javno opozorilo, da je vojna na ukrajinskem bojišču s strani vojske ZDA in Nata izgubljena in da bo naslednja največ izgubila Nemčija, če napredovanje ruskih sil proti Kijevu in Lvovu ne bo hitro ustavljeno s premirjem, razdelitvijo in demilitarizacijo Ukrajine.

Tudi Kujatov intervju je objavil medij, ki ni širše znan. V osrednje medije njegova razmišljanja danes očitno - ne smejo.

Upokojeni generalmajor Harald Kujat – sin vojaka Wehrmachta, padlega v boju proti Rdeči armadi, ki je odrasel v načelnika nemške vojske in nato vojaškega štaba Nata – je avtor vojaške ocene, v kateri krivi nemški tisk, nekdanjo kanclerko Angelo Merkel ter britanskega premiera Borisa Johnsona za katastrofo v Ukrajini.

Upokojeni general Harald Kujat, rojen 1. marca 1942, je bil v preteklosti generalni inšpektor nemških oboroženih sil in kot predsednik Natovega vojaškega odbora najvišji vojaški častnik Nata.

Hkrati je bil predsednik Sveta NATO - Rusija in Evro-atlantskega partnerskega sveta načelnikov generalštabov.

Harald Kujat je bil za svoje zasluge odlikovan s številnimi priznanji, vključno s poveljniškim križem Legije časti Republike Francije, poveljniškim križcem reda za zasluge Latvije, Estonije in Poljske, Legijo zaslug Združenih držav Amerike in velikim trakom reda Leopolda Kraljevine Belgije, velikim križem za zasluge Zvezne republike Nemčije ter drugimi visokimi priznanji, med drugim tudi z Malte, Madžarske in Nata.

Tudi Kujatov intervju - podobno kot v primeru upokojenega brigadnega generala Ericha Vada, svetovalca kanclerke Angele Merkel - je bil objavljen v mediju, ki ni širše znan.

V osrednje medije niti Kujatova razmišljanja danes očitno - ne smejo.

Po Kujatovem mnenju so se zavezniki v NATO odločili, da spodkopljejo moč Nemčije.

To se izvaja, je dejal, s stopnjevanjem »tveganja konvencionalnega napada na Nemčijo« in »z zasledovanjem cilja izpostaviti Nemčijo zlasti Rusiji.«

Ne da bi izrecno ciljal na ZDA, Kujat krivi Washington za vzpostavitev neposredne jedrske grožnje Rusiji s pomočjo raket Aegis, ki so zdaj nameščene na Poljskem in v Romuniji.

Berlin pa je ob tem postal vpletena stran v vojni v Ukrajini, s tem ko je vlada kanclerja Olafa Scholza dovolila, da »ZDA urijo ukrajinske vojake v Nemčiji.«

General tudi priznava, da so Rusi pogajalci, ki se držijo dogovorov, da so tudi plin pošiljali vse dokler jim plinovode niso razstrelili ali jih kako drugače onemogočili.

Priznava tudi, da so težave glede plina dvakrat prej naredili Ukrajinci in ne Rusi. In da so bili Rusi ob intervenciji na Kosovu v nekem trenutku svoje enote pripravljeni postaviti celo pod poveljstvo zveze NATO – a se je nato to zaupanje zaradi spornih potez ZDA izgubilo.

Tvit Radeka Sikorskega, poljskega evroposlanca in nekdanjega zunanjega ter obrambnega ministra Poljske, ki se je zelo razveselil sabotaže plinovoda Severni tok v Baltskem morju in se ob tem zahvalil ZDA. Pozneje je to objavo - izbrisal. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Glede vojne v Ukrajini pa upokojeni nemški generalmajor Harald Kujat nima iluzij: »Dlje kot traja vojna, večja je nevarnost širitve ali stopnjevanja.«

Kujat v isti sapi opozarja, da bodo poraženci nemška vojska, nemška ozemeljska varnost in nemška industrijska moč, ker »lahko Rusija kadar koli preseže zahodno eskalacijo s svojo lastno.« Meni, da to vključuje uporabo tudi jedrskega orožja.

Kujat je najvišji nemški častnik, ki je javno objavil kritiko zahodne politike do Rusije.

General Kujat Vir: Yandex, Twitter
General Kujat. Vir: Yandex, zajem zaslona

Njegova kritika sledi besedam viceadmirala Kay-Achima Schönbacha, poveljnika nemške mornarice, ki je bil januarja 2022 prisiljen odstopiti po javnem govoru, v katerem je dejal, da »Krimskega polotoka ni več: Nikoli se ne bo vrnil — to je dejstvo!«; Schönbach je bil med prvimi, ki je opozoril, da je treba ruske varnostne pomisleke obravnavati s »spoštovanjem«.

»Kar [Vladimir Putin] resnično želi, je spoštovanje. In, moj bog, dajati nekomu spoštovanje je poceni, celo nič. … Lahko mu je dati spoštovanje, ki ga resnično zahteva — in si ga verjetno tudi zasluži,« je dejal viceadmiral Schönbach in bil prisiljen – odstopiti.

Po Schönbachovi odstavitvi si noben delujoči nemški častnik ni upal tvegati javne kritike vojne politike Berlina. Namesto tega se izražajo prek upokojenih častnikov.

Brigadni general Erich Vad, nekdanji svetovalec kanclerke Angele Merkel, je v začetku tega meseca objavil podobno kritiko.

Ko se je ozrl na odpor kanclerja Olafa Scholza proti pošiljanju nemških tankov Leopard v Ukrajino, Kujat poudarja, da »razprava o dobavi določenih oborožitvenih sistemov jasno kaže namero številnih medijev, da sami oblikujejo politiko. Mogoče je, da je moja zaskrbljenost zaradi tega razvoja dogodkov posledica mojega dolgoletnega službovanja v Natu, vključno kot predsednik Sveta Nato - Rusija in Komisije načelnikov generalštabov Nato-Ukrajina. Zdi se mi še posebej moteče, da se nemškim varnostnim interesom in nevarnostim, ki jih za našo državo predstavlja širitev in stopnjevanje vojne, namenja tako malo pozornosti. To kaže na pomanjkanje odgovornosti ali, če uporabimo staromoden izraz, na visoko nedomoljubnost.«

Kujat trdi, da je »vedno verjel, da je to vojno treba preprečiti in da bi jo bilo mogoče preprečiti.«

Da se to ni zgodilo krivi Merklovo za njeno politiko zavajanja Rusije, pri čemer je to označil za »očitno zlorabo zaupanja« in »kršitev mednarodnega prava, to je jasno.«

Prelomnica v rusko-nemškem varnostnem ravnovesju sil se je začela v Washingtonu leta 2002, pravi Kujat, ko je tedanji ameriški predsednik George W. Bush preklical pogodbo o protibalističnih raketah (ABM), in nato leta 2008, ko je Bush »poskušal vsiliti povabilo Ukrajine in Gruzije v NATO.«

General Kujat
General Kujat. Vir: Zajem zaslona, Telegram

Odločitev administracije ameriškega predsednika Baracka Obame leta 2009 o namestitvi »Natovega obrambnega sistema proti balističnim izstrelkom na Poljskem in v Romuniji« je bila nova eskalacija, »ker je Rusija prepričana, da bi lahko ZDA prav tako uničile ruske medcelinske strateške sisteme iz teh izstrelitvenih objektov in tako ogrozile jedrsko strateško ravnotežje.«

Preživetje Nemčije je po Kujatovem mnenju ogroženo zaradi jedrskega neravnovesja in eskalacije konvencionalne vojne ZDA in Nata z Rusijo na ukrajinskem bojišču.

»S tem moramo računati. Dlje kot traja vojna, večja je nevarnost širitve ali stopnjevanja,« je prepričan.

Kujat krivi Britance, ne pa Američane, ker so prekinili pogoje prekinitve ognja, za katere meni, da jih je bil Kremelj pripravljen podpisati po pogajanjih v Carigradu konec marca 2022.

»Rusija se je očitno strinjala z umikom svojih sil za meje 23. februarja, tj. pred začetkom napada na Ukrajino. Zdaj pa se popoln umik vedno znova zahteva kot predpogoj za pogajanja ... Ukrajina se je takrat zavezala, da se bo odpovedala članstvu v Natu in da ne bo dovolila namestitve tujih enot ali vojaških objektov. V zameno bi morala prejeti varnostna jamstva držav po lastni izbiri. Prihodnost zasedenih ozemelj bi morala biti rešena diplomatsko v roku 15 let, z izrecnim odrekanjem vojaški sili… Po zanesljivih informacijah je takratni britanski premier Boris Johnson 9. aprila posredoval v Kijevu in preprečil podpis sporazuma. Njegov razlog je bil, da Zahod ni pripravljen na konec vojne.«

»Po besedah poveljnika združenega štaba ZDA, generala Marka Milleyja,« pravi Kujat, »je Ukrajina dosegla, kar bi lahko dosegla v vojaškem smislu. Več ni mogoče.«

»Po besedah poveljnika združenega štaba ZDA, generala Marka Milleyja,« pravi Kujat, »je Ukrajina dosegla, kar bi lahko dosegla v vojaškem smislu. Več ni mogoče. Zato si je treba zdaj diplomatsko prizadevati za dosego miru s pogajanji. Delim to mnenje ... vprašljivo je, ali imajo ukrajinske oborožene sile še vedno zadostno število ustreznih vojakov, da bi lahko uporabljale te oborožitvene sisteme glede na velike izgube v zadnjih mesecih. Kakorkoli že, izjava [načelnika ukrajinskega generalštaba Valerija] Zalužnega tudi pojasnjuje, zakaj zahodne dobave orožja Ukrajini ne omogočajo doseganja vojaških ciljev, ampak le podaljšujejo vojno. Poleg tega bi lahko Rusija s svojim zaostrovanjem kadarkoli presegla zahodno zaostrovanje. V nemški razpravi te povezave niso razumljene ali so prezrte. Način, na katerega nekateri zavezniki poskušajo javno pozvati zvezno vlado v Berlinu, naj dobavi bojne tanke Leopard 2, prav tako igra svojo vlogo. V Natu se to doslej še ni zgodilo. Kaže, kako močno je utrpel ugled Nemčije v zavezništvu zaradi oslabitve Bundeswehra in predanosti, s katero nekateri zavezniki sledijo cilju izpostavljanja Nemčije Rusiji.«

Protest: »Moji davki so ubili otroke v Iraku, Gazi, Libanonu, Zahodnem bregu, Afganistanu, Pakistanu... Prekinite ogenj!« Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Opozoril je tudi, da so priznanja nemške kanclerke Angele Merkel, nekdanjega francoskega predsednika Françoisa Hollanda in nekdanjega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, da so mirovne sporazume v Minsku sklepali z Moskvo oziroma Vladimirjem Putinom le zato, da bi režimu v Kijevu kupili čas, da oboroži svoje sile in se pripravi na vojno z Rusi – naredila veliko škode Zahodu.

»Da, tukaj gre za kršitev mednarodnega prava, to je jasno. Škoda je ogromna. Predstavljati si morate današnjo situacijo. Ljudje, ki so želeli in še vedno hočejo v vojno, so že od začetka zavzeli stališče, da se s Putinom ne moreš pogajati, češ da se dogovorov 'tako ali tako ne drži.' Zdaj se je izkazalo, da smo mi tisti, ki kršimo mednarodne pogodbe.«

Upokojeni generalni inšpektor Bundeswehra, Harald Kujat, s svojo analizo uničuje hvalisavo propagando in sporočila Zahoda, češ da »Ukrajina zmaguje v vojni« in tovrstno nakladanje t. i. »zahodnih strokovnjakov« ocenjuje kot nesmisel.

Kujat tudi navrže, da ZDA na skrivaj pritiskajo na kanclerja Olafa Scholza iz razlogov, ki jih Kujat za zdaj ne želi razkriti; razen namigovanja, da želijo Američani in Britanci politično oslabiti Nemčijo v Evropi in izpodriniti tudi nemško orožarsko industrijo z lastnimi podjetji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke