REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Že prvorazredna? »Doktorica na Erjavčevi« ali zgodba o boju predsednice države za nove privilegije

Že prvorazredna? »Doktorica na Erjavčevi« ali zgodba o boju predsednice države za nove privilegijeNataša Pirc Musar, brez »dr.« ob zaprisegi. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Koliko časa je potrebno, da oblast posamezniku stopi v glavo?

V primeru nove predsednice države Nataše Pirc Musar smo lahko videli, da – ne prav veliko.

Ker je nova predsednica Slovenije doktorirala na Dunaju, se v skladu s slovensko zakonodajo ne sme podpisovati zgolj z »dr.«, ampak mora navesti tudi državo doktorata, torej Republiko Avstrijo.

Ker pa bi bilo za predsednico Slovenije neprimerno, da v podpisu uporablja ime tuje države, v uradnih dokumentih doktorskega naziva ne navaja.

Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali je sporno, da predsednico v sporočilih za javnost njen urad v predsedniški palači na Erjavčevi ulici v Ljubljani vztrajno poimenuje dr. Nataša Pirc Musar, kar je prav tako neskladno z zakonodajo.

Ker je slovenska zakonodaja glede uporabe v tujini pridobljenih najvišjih znanstvenih nazivov po oceni Nataše Pirc Musar »neumna«, je predsednica razkrila, da razmišlja, da bi ministrstvu za visoko šolstvo oziroma ministru Igorju Papiču predlagala pripravo sprememb.

Koliko časa je potrebno, da oblast posamezniku/ci stopi v glavo? V primeru predsednice države smo lahko videli, da – ne prav veliko.

»Razmišljam v smeri, da bi vendarle za najvišje vrhove oblasti predlagali sprejem člena zakona – da se ime druge države, v kateri si doktoriral, v nazivu ne uporablja,« je dejala v pogovoru za portal Metina lista.

Ta primer je dober pokazatelj tega, kako malo je potrebno, da človeku oblast stopi v glavo.

Spreminjanje uporabe nazivov »le za najvišje predstavnike oblasti« bi bilo seveda v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom.

Toda presenetljivo je, da se tega ni zavedala slovenska predsednica, ko je podala sporno izjavo za Metino listo. Očitno je, da se ji je zdelo nekako samoumevno, da za »najvišje vrhove oblasti« veljajo nekakšna posebna pravila in privilegiji.

In to smo slišali celo iz ust najvišje državne uradnice, ki je leta 2015 doktorirala iz prava na dunajski pravni fakulteti s tezo »Kako najti pravo ravnovesje med varstvom osebnih podatkov in dostopom do informacij javnega značaja z uporabo testa interesa javnosti.«

Vse to se dogaja v času, ko se je predsednica Državnega zbora odpeljala na 380 kilometrov dolgo pot do avstrijske prestolnice z vladnim falconom, ob tem pa se je še norčevala pred novinarji, čaš, mar naj se na Dunaj peljem s kočijo?

To sta dva, a vsekakor zelo povedna primera, ki kažeta, kako malo je potrebno, da se na položaje izvoljeni politiki spremenijo v oblastnike, ki se jim ne zdi nič posebej nenavadnega, da za njih veljajo posebna pravila in privilegiji.

Da torej obstajajo v družbi »enaki« in »bolj eneki« ali »enakejši«, torej nekaj podobnega, kot je v Živalski farmi zapisal George Orwell.

Nataša Pirc Musar je svoje razmišljanje v zadnjih dneh sicer nekoliko spremenila.

Na vprašanje N1, zakaj predsednica meni, da bi morali spremembo sprejeti le za »najvišje vrhove oblasti«, so namreč v njenem uradu odgovorili: »Predsednica republike meni, da gre za vprašanje, ki ne zadeva le nje osebno, marveč vse, ki so najvišje znanstvene nazive pridobili v tujini. Zato se bo v prihodnjih dneh, kot napovedano, o tem pogovorila s področnim ministrom.«

S tem je res popravila začetno napako, a slab vtis je ostal.

Glede na to, da tako zelo vztraja pri svojem »doktorstvu« pa slabo luč na poteze predsednice meče tudi analiza zaslužnega profesorja mariborske univerze dr. Petra Glaviča, ki je pred lanskimi volitvami predsednika republike za Večer opravil analizo, kako so kandidati z doktoratom izpolnjevali zahteve univerz glede števila objav v kakovostnih mednarodnih znanstvenih revijah.

Oblast očitno ni samo slast, pač pa zmede poglede tistih, ki so se še včeraj sveto zaklinjali, da se bodo držali črke zakona, po prevzemu visoke uradniške funkcije pa so najprej pričeli razmišljati, kako lahko izkoristijo šele pridobljen položaj za reševanje – lastnih problemov.

Kot je navedel, je za naslov pomembna kakovost doktorskega dela, dokazana mora biti z mednarodnimi objavami.

Svetovni standard za priznanje izvirnega znanstvenega dela za naslov doktorja znanosti zahteva vsaj dva članka v znanstvenih revijah s seznama Znanstvene mreže (Web of Science, WoS).

Zaključek Petra Glaviča je bil, da sta Milan Brglez in Vladimir Prebilič izpolnjevala mednarodne in slovenske pogoje za podelitev doktorata znanosti, Nataša Pirc Musar in Anže Logar pa ne.

Pri Nataši Pirc Musar je ugotovil, da ima po WoS le eno objavo, ki pa niti ni članek, ampak predavanje na mednarodni konferenci.

V bazi SICRIS pa sploh nima zapisa.

Zato torej res ni jasno, zakaj si predsednica tako zelo prizadeva za podpisovanje z doktorskim nazivom v Sloveniji, ki si ga po slovenskih kriterijih - ne zasluži?

Prav tako ni jasno, zakaj še naprej meni, da bi bila upravičena izjema pri doktoratih pridobljenih v tujini, ki bi izenačila tuje doktorate, ki v resnici ne izpolnjujejo svetovnih in slovenskih standardov s slovenskimi nazivi.

Kajti tudi v tem primeru si očitno prizadeva za državo »enakih« in »enakejših«, tokrat tako, da bi bili privilegirani vsi, ki si bodo lahko znanstvene nazive pridobili v tujini, pa čeprav jim po slovenskih standardih ne pripadajo.

Oblast očitno ni samo slast, pač pa zmede poglede tistih, ki so se še včeraj sveto zaklinjali, da se bodo držali črke zakona, po prevzemu visoke uradniške funkcije pa so najprej pričeli razmišljati, kako lahko izkoristijo šele pridobljen položaj za reševanje – lastnih problemov.

Predsednik vlade s svojim posebnim varovanjem, predsednica republike s svojim »dr.« nazivom, predsednica parlamenta pa s svojo kočijo...

Tu ima celo Anže Logar res prav, ko pravi, da gre za »mikromenedžment« in zamenjavo prioritet.

Predvsem pa se vse to dogaja le nekaj dni zatem, ko je predsednica svečano zaprisegla, da bo spoštovala zakone, ustavo, branila pravice vseh, si prizadevala za enakost vseh, proti diskriminaciji...

Zase znata poskrbeti... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Nekaj dni zatem je, ne da bi trenila in ne da bi to očitno sploh opazila, vse to, na kar je prisegla, preprosto - pozabila...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke