REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Erdoğanov svetovalec: »Ne boste vstopili v NATO!«

Erdoğanov svetovalec: »Ne boste vstopili v NATO!«Švedski politiki trdijo, da Turčija od njih zahteva nemogoče – Ankara pa na to ne gleda tako. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Svetovalec turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana se je odzval na akcijo v podporo Kurdom v Stockholmu, ki jo v Ankari štejejo za žaljivo.

Švedski aktivisti so namreč na trgu za noge obesili lutko turškega predsednika.

V odgovor je predsednik turškega parlamenta Mustafa Sentop že odpovedal obisk svojega švedskega kolega v Ankari 17. januarja letos.

Na turškem zunanjem ministrstvu so na zagovor poklicali tudi švedskega veleposlanika.

»Švedska se je vdala PKK. In oni se imajo za državo. Nihče se ne bo več pogovarjal z vami v Turčiji. Ne boste vstopili v NATO je Erdoğanov svetovalec zapisal na Twitterju.

Medtem velika večina Švedov verjame, da njihova država ne bi smela izdati svojih pravnih načel, da bi izpolnila pogoje Turčije za ratifikacijo švedske kandidature za vstop v NATO, kaže nova anketa Ipsosa, ki jo je naročil švedski dnevnik Dagens Nyheter in je bila objavljena v ponedeljek.

Raziskava je pokazala, da 79 odstotkov anketirancev meni, da bi se morala njihova država »zavzemati za švedske zakone,« ne glede na zahteve Turčije.

Raziskava je pokazala, da 79 odstotkov anketirancev meni, da bi se morala njihova država »zavzemati za švedske zakone,« ne glede na zahteve Turčije.

Te rdeče črte, so dejali, ne bi smeli prestopiti niti, »če to odloži vstop v NATO.«

Samo 10 odstotkov jih meni, da bi se morala »Švedska pridružiti Natu čim prej«, tudi če to vključuje pravne kompromise, medtem ko je 11 odstotkov odgovorilo, da niso prepričani.

Kljub zamudam pri vstopu v NATO je anketa sicer pokazala, da si kar 60 odstotkov Švedov še vedno želi postati del vojaškega bloka pod vodstvom ZDA, le 19 odstotkov pa jih nasprotuje kandidaturi Stockholma za članstvo.

Junija se je NATO strinjal, da sprejme Švedsko in Finsko v blok, vendar morajo njuno kandidaturo za članstvo ratificirati vse članice zavezništva, Madžarska in Turčija pa še zavlačujeta z odobritvijo.

Ankara ni bila naklonjena dokončanju pristopnega procesa, pri čemer je predsednik Recep Tayyip Erdoğan pritiskal na Švedsko in Finsko, naj naredita več za boj proti kurdskemu »terorizmu«, vključno z izročitvijo ljudi, ki jih Turčija obtožuje povezav s terorizmom.

V začetku decembra naj bi Švedska dosegla določen napredek v zvezi s tem, ko je Turčiji izročila moškega, ki je bil v svoji domovini obsojen, da je bil član Kurdistanske delavske stranke.

Dva tedna kasneje pa je švedsko vrhovno sodišče preprečilo izročitev Bulenta Kenesa, nekdanjega odgovornega urednika časopisa Zaman Daily, ki ga je Ankara obtožila vpletenosti v poskus strmoglavljenja Erdoğana leta 2016.

Švedski politiki trdijo, da Turčija od njih zahteva nemogoče – Ankara pa na to ne gleda tako.

Vstop Švedske, pa tudi Finske v NATO tako ostaja negotov.

Washington medtem veselo prodaja lovska letala tako Turčiji kot Grčiji, ki sta v sporu in zadnje mesece rožljata z orožjem navkljub dejstvu, da sta državi del Nata.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek