REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Samodestrukcija: Estonci ob ponedeljkih ne bodo več brali časopisov, bo to kmalu prihodnost tudi v Sloveniji?

Samodestrukcija: Estonci ob ponedeljkih ne bodo več brali časopisov, bo to kmalu prihodnost tudi v Sloveniji?Vir: Zajem zaslona, Twitter

Slovenski »osrednji« mediji, ki se še vedno tiskajo na papirju, veljajo za največje podpornike ameriške posredniške vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji.

Že bežen pogled na njihove naslovnice in vsebine lahko razkrije, da večinoma objavljajo le nekritične in propagandno naravnane sestavke o vojni v Ukrajini, ki praviloma nimajo veliko zveze z dejstvi in realnostjo.

Naštevanje vseh teh sestavkov sploh nima smisla, saj predstavljajo veliko večino poročanja teh medijev o tej in povezanih temah.

Toda ta veja industrije, paradoksalno, trpi tudi najhujše posledice zaradi »bumerang učinka« evropskih sankcij proti Rusiji in predhodnega enormnega tiskanja (»quantitative easing«) ameriških dolarjev, ki jih izvaja ameriški hegemon in največji »zaveznik« evropskih držav.

Zanimivo je, kako prav industrija, ki lahko zaradi sankcij in razpihovanja vojne izgubi največ, tudi najbolj goreče in slepo žaga energetsko in surovinsko vejo, na kateri sedi sama…

Dražje surovine in energenti ter vse večje povpraševanje po papirju in kartonu že povzročajo težave pri dobavi teh izdelkov in višajo njihovo ceno.

Rast cen je različna po segmentih, v povprečju pa znaša med 40 in 100 odstotki. Najbolj so na udaru publikacijski papirji, denimo za časopise, revije, knjige, zvezke, zato se že napovedujejo podražitve teh produktov, poroča – Delo.

Vzpon cen pa se je očitno pričel že pred rusko intervencijo v Ukrajini, nato pa se je samo še zaostril...

»Enormen dvig cen surovin, transportnih stroškov in energentov ter pomanjkanje papirja na trgu so povzročili, da se je papir močno podražil. Največ težav imajo v založništvu, saj grafičnega in časopisnega papirja močno primanjkuje,« je že maja letos poročal Dnevnik.

V prvi polovici lanskega leta je tona papirja stala manj kot 500 evrov, zdaj je treba zanjo odšteti že krepko več kot 1000 evrov. Poleg podražitve papirja je založnike udaril tudi dvig cen tiskarskih storitev in distribucijskih podjetij za raznos edicij.

Ob podražitvah surovin in energije predstavlja velik problem tudi pomanjkanje papirja na trgu.

Kmalu samo še prizor iz daljne preteklosti? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Najbolj so na udaru tako imenovani publikacijski papirji, ki jih primanjkuje in se je preusmeril z azijskega nazaj na evropski trg, razmere pa dodatno zaostruje stavka v finski papirniški skupini UPM.

Ta je namreč skupaj z južnoafriškim Sappijem in italijansko družbo Burgo doslej zagotavljala kar 70 odstotkov potreb v Evropi. Stavka, ki je lani trajala štiri mesece je povzročila pomemben izpad na trgu papirja, kar ustvarja dodaten pritisk.

Poleg tega veliko proizvajalcev papirja opušča proizvodnjo časopisnega papirja in se usmerja v embalažne papirje.

S trga časopisnih papirjev se v Sloveniji umika tudi Vipap Videm Krško.

Z višjo ceno časopisnega papirja, ki se je od lani več kot podvojila, se srečujejo tudi pri medijski družbi Delo, podobno pa velja tudi za Dnevnik in Večer, kjer iz poslovnih razlogov pravkar odpuščajo – novinarje.

Podražitve papirja pa seveda vplivajo tudi na dražjo proizvodnjo knjig.

Kam to vodi in kaj čaka Slovenijo, pa kaže primer iz Estonije.

V kolumni, ki jo je v torek objavil Eesti Paevaleht, sta Soonvald in Virkebau zapisala, da bo 16. januar »pomemben dan v zgodovini estonskega novinarstva«. »Od tega dne naprej v Estoniji ob ponedeljkih ne bo izhajal noben časopis v estonskem jeziku,« sta navedla avtorja.

Estonski mediji so namreč zaradi naraščanja cen energije doživeli pravo opustošenje.

V Estoniji od sredine januarja ob ponedeljkih zato ne bo več tiskanih časopisov v uradnem jeziku države zaradi zvišanja cen dostave, je v torek poročal dnevnik Eesti Paevaleht.

Ponedeljkova številka Eesti Paevaleht (estonski dnevnik) bo prenehala prihajati na prodajne police 16. januarja, sta povedala glavni urednik časopisa Urmo Soonvald, ki je tudi glavni urednik novičarske spletne strani Delfi, in Argo Virkebau, predsednik uprave založbe Delfi Media.

Časopis je bil ustanovljen leta 1995, štiri leta po tem, ko je Estonija po razpadu Sovjetske zveze ponovno pridobila neodvisnost.

Novica prihaja po tem, ko sta vodilna estonska dnevnika, Postimees in Ohtuleht, konec lanskega leta oznanila konec svojih ponedeljkovih tiskanih izdaj. Državni finančni časopis Aripaev je sporočil, da bo v celoti ukinil tiskano izdajo.

V kolumni, ki jo je v torek objavil Eesti Paevaleht, sta Soonvald in Virkebau zapisala, da bo 16. januar »pomemben dan v zgodovini estonskega novinarstva.«

»Od tega dne naprej v Estoniji ob ponedeljkih ne bo izhajal noben časopis v estonskem jeziku,« sta navedla avtorja. Po podatkih vlade Estonci predstavljajo približno 69 odstotkov prebivalstva države z nekaj več kot 1,3 milijona prebivalcev, medtem ko je 23,7 odstotkov Rusov.

Estonščina je edini uradni jezik v državi, Rusi pa so v tej državi sistematično diskriminirani že od ustanovitve Estonije.

Papirna industrija je energetsko najbolj potratna, cene energentov pa se, kljub kratkotrajnim padcem, neprestano višajo... Vir: Zajem zaslona, Twitter

»Ta vsiljena izbira ni bila svobodna volja založnikov, ampak seštevek podražitev in odločitev uradnikov,« so zapisali in dodali, da vlada ni uspela rešiti krize.

Mlade generacije praviloma sploh ne kupujejo več medijev, ki se tiskajo na papirju.

Pošta Omniva je prejšnji mesec napovedala, da bo v letu 2023 dvignila ceno dostave časopisov in revij gospodinjstvom za vsaj 22 odstotkov.

Po navedbah družbe število naročnin pada, medtem ko rastejo stroški dela in cene bencina.

Ob tem mlade generacije praviloma sploh ne kupujejo več medijev, ki se tiskajo na papirju.

Po opustitvi sobotne številke pred nekaj leti bo tiskana izdaja Eesti Paevaleht zdaj izhajala le še štiri dni na teden.

Medij je sicer prisoten tudi na spletu, vendar ta redakcija zaposluje bistveno manj novinarjev.

Podoben proces se dogaja tudi v drugih državah.

Odpuščanja novinarjev iz večjih tiskanih medijev so zato neizogibna.

Znani so predvsem primeri iz Velike Britanije, kjer je več znanih časnikov že pred nekaj leti popolnoma prešlo zgolj na objave v spletu, nekateri pa izhajajo le še ob sobotah.

Zanimivo pa je, kako prav industrija, ki lahko zaradi sankcij in razpihovanja vojne izgubi največ, tudi najbolj goreče in slepo žaga energetsko in surovinsko vejo, na kateri sedi sama…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke