REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Odziv na priznanja Hollanda in Merklove: »Gre za formalizacijo izdaje!«

Odziv na priznanja Hollanda in Merklove: »Gre za formalizacijo izdaje!«Prevara, ki sta jo ob voditeljih Ukrajine uprozorila tedanji predsednik Francije in nemška kanclerka pa je že pred začetkom ruske posebne vojaške operacije na vzhodu Ukrajine terjala visoko ceno: po podatkih OZN je bilo od leta 2014 do začetka leta 2022 v Donbasu ubitih več kot 14.000 ljudi. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Na tisoče ljudi je od leta 2014 izgubilo življenje v vzhodni Ukrajini, ker je Zahod mirovne sporazume iz Minska obravnaval kot odpadni papir, je v soboto dejal namestnik predsednika zgornjega doma ruskega parlamenta.

Senator Konstantin Kosačov se je odzval na priznanje nekdanjega francoskega predsednika Françoisa Hollanda, da so bila mirovna pogajanja in sporazumi iz Minska pravzaprav poskus pridobitve časa za vlado v Kijevu, da okrepi svojo vojsko.

Tej potezi se je treba zahvaliti za »uspešen odpor« Ukrajine proti Rusiji v sedanjem konfliktu s sosedo, je dodal Hollande.

Hollande je v resnici ponovil poved nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel.

Spomnimo, Merklova je decembra pritrdila besedam nekdanjega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka in tako tudi sama potrdila, da sta bila sporazuma iz Minska le »poskus dati Ukrajini čas«, da okrepi svoje oborožene sile.

Preprosto povedano, med pogajanji z Moskvo ni šlo za iskrene namene predstavnikov Zahoda, da bi se dosegel trajen mir in odpravila nevarnost vojne.

Sporazum Minsk-1 je bil podpisan leta 2014, nato leta 2015 še sporazum Minsk-2, oba s posredovanjem Nemčije, Francije in Rusije.

Namen sporazumov je bil končanje spopadov med pučističnim režimom v Kijevu, ki je odnesel na volitvah izbranega predsednika in na oblast pripeljal t. i. kralja čokolade, prozahodnega Porošenka, ter osamosvojenima Ljudskima republikama Doneck in Lugansk s podelitvijo posebnega statusa znotraj ukrajinske države.

Neizpolnjevanje teh dogovorov s strani Kijeva in nenehno obstreljevanje osamosvojenih republik z večinsko rusko govorečim prebivalstvom je bilo navedeno kot eden od razlogov, zakaj je Moskva 24. februarja 2022 začela svojo posebno vojaško operacijo.

»Za Zahod je ozemeljska celovitost Ukrajine le izgovor za nadzor nad ozemljem, ne pa doseganje družbenega konsenza. Zahodu je pomembno le ozemlje, ne pa ljudje. Šlo je torej (pri Minskih sporazumih) za pripravo na nasilje, ne za pogajanja,« je Kosačov zapisal na Telegramu.

Ta pristop je »v neposrednem nasprotju s tako imenovanimi evropskimi vrednotami«, je opozoril namestnik predsednika zgornjega doma ruskega parlamenta.

Senator je poudaril, da je bil odnos Zahoda do ozemeljske celovitosti Združenega kraljestva in Španije povsem drugačen glede na prizadevanja Škotske in Katalonije za neodvisnost.

»Priznanja Merklove in Hollanda so formalizacija izdaje ... Cena te izdaje je na tisoče izgubljenih človeških življenj v zadnjih osmih letih državljanske vojne v Ukrajini.

Državljanske vojne, ki jo je Zahod podpihoval, saj je obravnaval dogovore iz Minska kot smeti,« je zapisal Kosačov.

Laži - kot jih pravilno imenuje tako nemški kot francoski in italijanski tisk - pogajalcev Evropske unije, ki naj bi se med pogajanji v Minsku prizadevali za ohranjanje miru v Evropi, namesto tega pa so v resnici Ukrajini kupovali čas, da bi se oborožila in okrepila svoje sile - so pripelje svet na rob tretje svetovne vojne.

Prevara, ki sta jo ob voditeljih Ukrajine uprozorila tedanji predsednik Francije in nemška kanclerka pa je že pred začetkom ruske posebne vojaške operacije na vzhodu Ukrajine terjala visoko ceno: po podatkih OZN je bilo od leta 2014 do začetka leta 2022 v Donbasu ubitih več kot 14.000 ljudi.

Edina soavtorica sporazumov iz Minska, ki je resnično poskušala biti porok s podpisi sklenjenih dogovorov, ki bi zagotovili mir v Ukrajini, je bila Rusija, trdi senator.

Moskva se je postavila na stran ljudstva in dolgih osem let pustila ozemeljsko vprašanje ob strani, vse dokler je »bilo še možno izvajati dogovor iz Minska«, je sklenil ruski senator.

Nato so se v začetku februarja leta 2022, kot je razvidno tudi iz poročil OVSE (tvit zgoraj) okrepili napadi ukrajinskih sil na osamosvojene republike.

OVSE je 22. februarja poročala o ukrajinskih napadih na mejo z regijami Donbasa, ki so povzročili več kot 1300 eksplozij med etničnimi ruskimi civilisti.

Ruski odziv - posebna vojaška operacija (SMO) se je začel dva dni kasneje, 24. februarja.

O njem smo lahko brali na vseh novičkarskih kanalih, ne pa tudi o ukrajinskih napadih, ki so sprožili SMO.

Odlok Kremlja o posebni vojaški operaciji je torej sledil šele po ukrajinskem intenziviranju obstreljevanj mest na vzhodu države, nakar so se Ljudski republiki Doneck in Lugansk ter regiji Zaporožje in Herson po referendumu jeseni pridružili Ruski federaciji.

Kijev in njegovi zahodni podporniki so glasovanje označili za »ponarejanje« in zavrnili priznanje rezultatov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke