REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Putin z ukazom torpediral »evropsko kapico« in znova dokazal, da potrebuje EU Rusijo bolj - kot Rusija EU!

Putin z ukazom torpediral »evropsko kapico« in znova dokazal, da potrebuje EU Rusijo bolj - kot Rusija EU!Dejstva so kruta – to kar potrebuje Rusija lahko brez težav kupi v Kitajski ali azijskih državah. Evropa pa bo težko shajala brez ruskih energentov. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Zgodilo se je pričakovano – evropska kapica na prodajo ruske nafte je doživela – rusko prepoved.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izdal odlok o prepovedi prodaje nafte državam in podjetjem, ki uporabljajo cenovno kapico 60 dolarjev za sod ruske nafte. Na seznamu prepovedanih držav je tudi Slovenija.

»Dobava ruske nafte in naftnih derivatov tujim pravnim in fizičnim osebam je prepovedana, če se v pogodbah za to dobavo neposredno ali posredno uporablja omejitev cen«, je navedeno v predsedniškem odloku.

S tem je ta izvor nafte nedostopen tudi Sloveniji, ki je kratkovidno podprla sankcije Evropske unije.

Odlok bo veljal od 1. februarja do 1. julija, zelo verjetno pa bo tudi podaljšan.

Največja skrivnost tako ostaja, kako so v EU, kjer iz Rusije odkupijo manj od petine njene nafte kratkovidni evrokrati in politiki sploh prišli na bedasto zamisel, da bodo s prenehanjem kupovanja nafte - Moskvo spravili na kolena? In tej očitno zgrešeni politiki v Sloveniji pritrjujejo in ji ploskajo tudi Robert Golob, strokovnjak za energetiko (?!) in nova slovenska vlada.

V EU sicer že od začetka tega meseca velja embargo na uvoz večine ruske nafte.

Odlok obenem določa, da se lahko prepoved v posameznih primerih odpravi na podlagi posebne odločitve ruskega predsednika Putina.

Cenovna kapica, ki so jo članice EU v začetku meseca določile pri 60 dolarjih na 159-litrski sod ruske surove nafte je začela veljati 5. decembra.

Ceno za naftne derivate pa nameravajo najbogatejše države Zahoda znova enostransko določiti do 5. februarja 2023.

Tudi v tem primeru lahko pričakujemo podobno rusko prepoved. Ob tem pa EU še vedno kupuje veliko ruskih derivatov, zlasti dizelskega goriva.

Namen tovrstnih ukrepov je predvsem omejiti zmogljivosti ruskih oblasti za financiranje agresije proti Ukrajini.

Po navedbah virov pri EU namreč izvoz nafte predstavlja 37 odstotkov ruskih prihodkov od izvoza.

Ruski izvoz
Ruski izvoz. Vir: Zajem zaslona

Toda očitno je, da arogantni evropski politiki niso dobro preračunali medsebojnih razmerij odvisnosti.

Podrobna ekonomska analiza namreč kaže, da bo Rusija brez težav shajala brez evropskega trga, bo pa toliko težje zato Evropa preživela brez ruske nafte, naftnih derivatov, plina in premoga.

Rusija je namreč raznoliko gospodarstvo z veliko več izvoza kot le s plinom in nafto.

Vsi, ki so prepričani, da je Rusija le velika bencinska črpalka (kot si je upal trditi zdaj že pokojni republikanski senator John McCain aprila leta 2014) - se hudo motijo.

Ima močan proizvodni sektor, 37 odstotkov dohodkov od nafte pa vključuje ves svet in ne le Evropo. Na to so evrokrati očitno pozabili.

Da bi razumeli, kdo bolj potrebuje koga na trgu moramo razumeti koncept, znan kot trgovinsko neravnovesje, opisan pa je v odlični analizi tukaj.

Ruski izvoz brez fosilnih virov energije
Ruski izvoz brez fosilnih virov energije. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Trgovinska bilanca države (znana tudi kot BoT) je opredeljena kot vrednost izvoženega blaga in storitev minus vrednost uvoženega blaga in storitev.

V EU je cela vrsta držav, ki iz Rusije uvažajo več kot Rusija iz njih; obenem pa vse to, kar iz Evrope uvaža Rusija, lahko dobi tudi v Aziji in drugje po svetu.

Če vrednost izvoza presega vrednost uvoza, se reče, da ima država trgovinski presežek.

Če vrednost uvoza presega vrednost izvoza, se reče, da ima država trgovinski primanjkljaj.

Te količine je mogoče opredeliti za državo kot celoto (glede na preostali svet), ali za državo glede na regijo (na primer za Rusijo glede na Azijo), ali za par držav (npr. za Rusijo glede na Nemčijo).

Če ima ena država trgovinski presežek glede na drugo državo, potem to pomeni, da prva država proda več drugi državi, kot druga država proda prvi.

V takem primeru je nesmiselno, da druga država poskuša vzpostaviti trgovinski embargo s prvo državo, ker če se trgovina med državama ustavi, bo druga država bolj trpela brez blaga iz prve države.

Okrepljena mednarodna trgovina z Rusijo... Vir: Zajem zaslona

Vsaka država, ki ima trgovinski primanjkljaj glede na drugo državo, realno ne more uvesti trgovinskega embarga drugi državi.

V EU pa je cela vrsta držav, ki iz Rusije uvažajo več kot Rusija iz njih; obenem pa vse to, kar iz Evrope uvaža Rusija, lahko dobi tudi v Aziji in drugje po svetu.

Druga metrika, ki je uporabna za razumevanje trgovinskih neravnovesij, je razmerje med izvozom in uvozom.

EXIM podatki - evropske države
EXIM podatki - evropske države. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Medtem ko je trgovinska bilanca absolutna številka in je lahko odvisna od velikosti obeh vpletenih gospodarstev, je razmerje med izvozom in uvozom (razmerje Exim) normaliziran način za razumevanje trgovinskih neravnovesij.

Če je rusko razmerje Exim glede na drugo državo ali subjekt (na primer EU ali Azijo) večje od 1, to pomeni, da Rusija v to državo izvaža več, kot iz nje uvaža.

Z drugimi besedami, Rusija ima trgovinski presežek s to državo ali subjektom. Če je manjši od 1, pomeni, da Rusija iz te države več uvaža, kot vanjo izvaža.

Če si ogledamo rusko trgovinsko bilanco s svetom, z različnimi regijami in z drugimi državami ter z evroobmočjem (podatki Mednarodnega denarnega sklada) je jasno razvidno, da Rusija uživa zdrav trgovinski presežek tako s preostalim svetom kot z Evropo.

To nakazuje, da je Rusija izredno pomembna trgovinska partnerica za Evropo in preostali svet, in pojasnjuje, zakaj se ostali svet izjemno nerad drži diktatov Washingtona, ki jim govori, naj prenehajo poslovati z Rusijo.

Od leta 2020 je ta presežek s preostalim svetom znašal 106 milijard dolarjev, z Evropo pa 29 milijard dolarjev.

To pomeni, da je Evropa od Rusije kupila blaga in storitev v vrednosti 29 milijard dolarjev več kot Rusija od Evrope, svet pa je od Rusije kupil blaga in storitev v vrednosti 106 milijard dolarjev več, kot pa Rusija od preostalega sveta.

Vidimo lahko, da medtem ko se je razmerje Exim v zadnjih 20 letih zmanjševalo, je leta 2020 še vedno precej visoko, in sicer 1,5 tako v svetu kot v evrskem območju, kar kaže, da Rusija izvaža 1,5-krat več v preostale države po svetu, kot pa je iz njega uvažala, in enako glede Evrope.

To nakazuje, da je Rusija izredno pomembna trgovinska partnerica za Evropo in preostali svet, in pojasnjuje, zakaj se ostali svet izjemno nerad drži diktatov Washingtona, ki jim govori, naj prenehajo poslovati z Rusijo.

Exim Evropa
Exim Evropa. Vir: Zajem zaslona

Večina držav ne more prenehati trgovati z Rusijo. Njihova gospodarstva bi propadla.

Evropa je bogatejša celina kot Azija ali Afrika, tako da čeprav evropski voditelji vedo, da bi Evropa trpela zaradi bojkota ruskega blaga, so pripravljeni to kratkoročno prestati, če lahko pomaga premagati Rusijo v Ukrajini.

Pravzaprav so svojo blaginjo zamenjali - za ideologijo.

Toda dejstva so kruta – to kar potrebuje Rusija lahko brez težav kupi na Kitajskem ali azijskih državah. Evropa pa bo težko shajala brez ruskih energentov.

EU zato sploh ni v položaju, da bi lahko bojkotirala in izvajala gospodarsko vojno zoper Rusijo. Gre za gospodarsko vojno, ki je vnaprej izgubljena.

Največjo ceno pa bodo plačala evropska in slovenska podjetja. In jo že plačujejo, kajti jasno je, da država ne more pokriti izjemnih stroškov, ki nastajajo z njeno gospodarsko vojno.

Dejstva so kruta – to kar potrebuje Rusija lahko brez težav kupi v Kitajski ali azijskih državah. Evropa pa bo težko shajala brez ruskih energentov. EU zato sploh ni v položaju, da bi lahko bojkotirala in izvajala gospodarsko vojno zoper Rusijo. Gre za gospodarsko vojno, ki je vnaprej izgubljena.

Podrobnejši pogled na ruski izvoz je zelo pomemben za razumevanje v luči dosedanjih evropskih gospodarskih sankcij.

Celo nafta predstavlja le 37 odstotka ruske prodaje (122 milijard dolarjev).

Iz podatkov s strani OEC lahko razberemo, da je Rusija leta 2020 izvozila 45,1 odstotka svoje surove nafte v Azijo in 53,1 odstotka v Evropo.

Če vzamemo to številko tako za surovo nafto kot za rafinirano nafto (samo za oceno), lahko vidimo, da je bilo od 122 milijard dolarjev vredne surove nafte in rafinirane nafte, ki ju je Rusija izvozila leta 2020, 55 milijard dolarjev izvoženih v Azijo in 65 milijarde izvoženih v Evropo.

To je le 19,7 odstotka celotnega ruskega izvoza v vrednosti 330 milijard dolarjev.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Skratka, če bi Evropski uniji uspelo v celoti omejiti izvoz ruske nafte, ki se prodaja na evropski trg, bi Rusiji »odščipnila« le 19,7 odstotka vrednosti izvoza.

Pa še to le pod dvema pogojema – če bi cene ostale enake in Rusija ne bi uspela evropskemu trgu namenjene nafte prodati drugam.

Toda to seveda ni res. Prvič Rusija že s tem, če zmanjša količine načrpane nafte lahko vpliva na povečanje cen.

Ob tem je tudi OPEC že začel zmanjševati proizvodnjo nafte, v nasprotju z željami ZDA - in v korist Rusije!

Moskva pa je že napovedala, da bo verjetno še sama zmanjšala proizvodnjo nafte za okoli 5 ali 6 odstotkov.

In drugič – ostale količine, doslej namenjene Evropi bo z novo floto tankerjev, ki si jih je že priskrbela in s povečanjem prodaje državam v Afriki, Aziji (predvsem na Kitajskem) – prodala drugim partnerjem.

Evropsko odrekanje celotni ruski nafti in derivatom (razen tisti, ki priteka po naftovodih do Madžarske in Slovaške) bo zato ruskemu proračunu v najboljšem primeru odščipnilo le nekaj odstotkov.

Skratka, če bi EU uspelo v celoti omejiti izvoz ruske nafte, ki se prodaja na evropski trg bi Rusiji »odščipnila« le 19,7 odstotka vrednosti izvoza. Pa še to le pod dvema pogojema – če bi cene ostale enake in Rusija ne bi uspela evropskemu trgu namenjene nafte prodati drugam.

EU pa bo medtem ostala brez petine nafte (in praktično brez celotnega plina), ter brez ruskih derivatov, ki jih bo morala vse bolj kupovati na trgu, na katerem bo vse manj nafte in derivatov.

Vse to se bo začelo dogajati proti koncu zime, kajti sedaj v EU še kurimo stare ruske zaloge!

Ko se bo zagnalo še kitajsko gospodarstvo, to seveda pomeni višje cene nafte, še več prihodkov za Rusijo in še nekaj strelov v evropsko gospodarsko koleno.

Skratka - največja skrivnost tako ostaja, kako so v EU, kjer iz Rusije odkupijo manj od petine njene nafte kratkovidni evrokrati in politiki sploh prišli na bedasto zamisel, da bodo s prenehanjem kupovanja nafte - Rusijo spravili na kolena?

In tej očitno zgrešeni politiki v Sloveniji pritrjujejo in ji ploskajo tudi Robert Golob, strokovnjak za energetiko (?!) in nova slovenska vlada.

Istočasno pa Petrolu, ki so mu zapovedali omejitev cen - ne želijo pokriti izgub za gospodarsko vojno, ki so jo sprožili in jo financirajo iz žepov davkoplačevalcev ali pa lastnikov slovenskih podjetij.

Ampak ta podjetja še vedno le milo protestirajo, grozijo s tožbami in ne povedo na glas, kje je vir problemov.

To pa je škodljiv, katastrofalen poskus, da EU, ki je bolj odvisna od Rusije kot Rusija od EU - gospodarsko zlomi Rusijo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek