REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

EFET razkrila Golobove neresnice o »dovolj energentih« in nuji »plinske kapice«: »Kapica bo samo poslabšala situacijo!«

EFET razkrila Golobove neresnice o »dovolj energentih« in nuji »plinske kapice«: »Kapica bo samo poslabšala situacijo!«Golob in »čudežna plinska kapica«. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Evropska unija se je po mesecih težkih pogajanj, v katerih so bile države razdeljene v dva »tabora« vendarle odločila za uvajanje »plinske kapice« oziroma najvišje cene plina.

Ta kapica je »dinamična«, postavljena je na maksimalno ceno 180 evrov za megavatno uro in vezana tudi na cene plina, ki v Evropo priteka po (čedalje manjšem številu) plinovodov. Še več, predsednik slovenske vlade celo zatrjuje, da v Evropi ne obstaja pomanjkanje plina in da so za vse težave krivi »špekulanti«. O tem je v Vatikanu nedavno prepričeval celo papeža Frančiška!

In to s preglasovanjem.

Podatki o prekinjenih dobavah plina v Evropski uniji in navedbe trgovcev z energijo (spodaj) pa dokazujejo, da gre za neresnice.

Slovenski politiki vsi povrsti hvalijo sprejeti ukrep in v njem vidijo rešitev težav, ki pestijo tudi slovensko gospodarstvo.

Toda v Evropski federaciji trgovcev z energijo ostajajo kritični.

V svojem sporočilu za javnost so opisali, kaj bi lahko bile posledice nedavne »pametne« odločitve voditeljev EU.

Besedilo pa tudi jasno kaže, kako zelo »poceni« in banalne so razlage o tem, da težave nastajajo zaradi »špekulantov«, ki jih zelo pogosto rad uporablja tudi predsednik slovenske vlade Robert Golob, ki ob tem nikoli niti ne prizna, da je pravi problem EU pomanjkanje dotoka poceni plina preko plinovodov in na podlagi dolgoročnih pogodb – ki so bile skorajda vse prekinjene, nekateri plinovodi pa celo razstreljeni – zaradi političnih razlogov oziroma poskusa nespretnega in neuspešnega sankcioniranja Rusije.

Še več, predsednik slovenske vlade celo zatrjuje, da v Evropi ne obstaja pomanjkanje plina in da so za vse težave krivi - »špekulanti«.

Papež Frančišek in Robert Golob Vir: UKOM
Izlet v Vatikan: Papež Frančišek in Robert Golob. Vir: UKOM, zajem zaslona

O tem je slovenski premier v Vatikanu nedavno prepričeval celo papeža Frančiška!

Trdil je, da v Evropi ni težava v dobavi energentov, vemo pa, da so bili najmanj trije od štirih plinovodov Severni tok 1 in 2 razstreljeni, ostali pa ustavljeni zaradi z vojno in sankcijami EU povezanimi razlogi.

Plin, ki bi lahko tekel v EU tako nima več poti do kupcev, razen s pomočjo tankerjev, ta plin pa je seveda veliko dražji.

Ob tem tankerji lahko odplujejo kamorkoli, ne le v Evropo.

Če nekega blaga ni dovolj, potem cene rastejo. Tega se ne da preprečiti z določitvijo najvišje cene blaga, ker je problem v premajhni oskrbi, ne v špekulacijah.

Če postavite prenizko maksimalno ceno, se na svetovnem trgu trgovci s tankerji pač obrnejo na druge trge, kjer je cena višja - v ZDA ali Aziji.

Golob o nepomanjkanju plina
Golob o nepomanjkanju plina. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Od 57.743 (peta-joulov) PJ, ki jih je Evropa potrebovala leta 2020, je proizvedla samo 24.027 PJ, tako da ji je primanjkovalo 33.716 PJ ali 58 odstotkov njenih skupnih potreb po energiji. To je bilo treba uvoziti.

Evropski energetski primanjkljaj je leta 2020 znašal 3.044 milijonov sodčkov nafte, 315 milijard kubičnih metrov plina in 81 milijonov ton premoga.

Naslednja slika prikazuje, kako je to videti v odstotkih. Ta graf nam pove: koliko premoga, zemeljskega plina in surove nafte je potrebnih kot odstotek skupnega povpraševanja.
 

Uvoz energije v EU
Evropski energetski primanjkljaj v odstotkih glede na vir energije leta 2020. Vir: Zajem zaslona

Ta graf je zelo poučen. V bistvu je morala Evropa leta 2020 uvoziti 40 odstotkov svojih skupnih potreb po premogu, 87 odstotkov svojih skupnih potreb po zemeljskem plinu in 96 odstotkov svojih skupnih potreb po nafti.

Evropa je za svoje energetske potrebe torej močno odvisna od uvoza.

Leta 2020 so skoraj tri četrtine uvoza surove nafte zunaj EU prihajale iz Rusije (29 odstotkov), ZDA (9 odstotkov), Norveške (8 odstotkov), Savdske Arabije in Združenega kraljestva (obe po 7 odstotkov) ter Kazahstana in Nigerije (obe 6 odstotkov).

Podobna analiza kaže, da je več kot tri četrtine uvoza zemeljskega plina v EU prišlo iz Rusije (43 odstotkov), Norveške (21 odstotkov), Alžirije (8 odstotkov) in Katarja (5 odstotkov), več kot polovica trdnega fosilnega goriva ( večinoma premog) izvira iz Rusije (54 odstotkov), sledijo ZDA (16 odstotkov) in Avstralija (14 odstotkov).

Rusija bo prejela udarec, vendar lahko preživi z 20-odstotnim zmanjšanjem izvoza. A kje bo EU našla petino več nafte?

To pomeni, da je Evropa kot celota iz Rusije uvozila 27,7 odstotka svojih skupnih potreb po nafti, 37,6 odstotka svojih skupnih potreb po plinu in 21,8 odstotka svojih skupnih potreb po premogu.

Gre za ogromne količine, ki se jih ne da preprosto nadomestiti na drugih trgih.

Obenem evropsko povpraševanje na teh trgih - povsod dviguje cene!

Trenutno Evropa skorajda ne dobiva plina iz Rusije. Uvedla je tudi omejitev cen nafte za rusko nafto, na kar se je Rusija odzvala z besedami, da bo na omejitve, ki so začele veljati 5. decembra 2022, odgovorila tako, da bo preprosto prenehala dobavljati nafto državam s temi omejitvami.

Glede na to, da nafta predstavlja le 20 odstotkov celotnega ruskega izvoza, lahko razumemo, da to ni blef. Rusija bo prejela udarec, vendar lahko preživi z 20-odstotnim zmanjšanjem izvoza.

A kje bo EU našla petino več nafte?

Poleg tega je EU 10. avgusta 2022 privolila v popolni embargo na ruski premog. Glede na to, da se Evropa približuje popolni prepovedi ruske fosilne energije, od kod bi lahko dobili energijo?

Kdo so svetovni dobavitelji teh fosilnih goriv? Odgovorov na ta vprašanja očitno ni.

Sicer pa - ali ni obstal tudi slovenski TEŠ, kjer je prav tako premalo premoga?

Zakaj se je čakalo s proizvodnjo, če je vse tako rožnato?

V katero področje grehov spadajo neresnice, ki jih sporočaš samemu papežu bodo znali bolje opredeliti v Vatikanu, da ocene predsednika vlade o tem, da dobave energentov niso problem ne držijo, pa se da preveriti tudi drugače.

Dotok plina po plinovodih Severni tok, Jamal, Bratstvo in Sojuz je skorajda v celoti prekinjen, Turški tok pa je bil že večkrat ogrožen zaradi poskusov razstrelitev. Vir: Zajem zaslona, DW

Poleg podatkov o prekinjenih dobavah plina v EU namreč tudi navedbe trgovcev z energijo (spodaj) brez dvomov dokazujejo, da gre za neresnice.

Da gre za poskus kratkoročne in bedaste omejitve, ker se problema premajhnih dobav, zaradi katerih se povečuje cena plina, ne da rešiti z reguliranjem cen, je seveda jasno vsakemu ekonomistu.

O tem brez dlake na jeziku govorijo tudi trgovci z energijo v Evropi.

V Evropi primanjkuje plina – to težavo je mogoče rešiti s povečanjem ponudbe ali zmanjšanjem povpraševanja. Čeprav razumemo politično privlačnost omejitve cen – ali Korektivni mehanizem za trg s plinom – bi ta lahko poslabšal trenutno situacijo.

Takole so zapisali: »V Evropi primanjkuje plina – to težavo je mogoče rešiti s povečanjem ponudbe ali zmanjšanjem povpraševanja. Čeprav razumemo politično privlačnost omejitve cen – ali Korektivni mehanizem za trg s plinom – bi ta lahko poslabšal trenutno situacijo.

Omejitev cene tvega povečanje povpraševanja, zmanjšanje ponudbe in ponovno odpiranje pogodb.

Omejena cena morda ne bo pritegnila novih zalog.

Nujni problem, ki ga je treba obravnavati, je fizično pomanjkanje plina v Evropi. Mi potrebujemo dobavitelje plina zunaj Evrope, da povečajo dobavo in se odločijo za prodajo svojih izdelkov v Evropo.

Če je omejena cena nižja od svetovne cene, se to ne bo zgodilo. Evropa je v globalni tekmi za redko blago. Kapica slabi našo pogajalsko roko, spodkopava zaupanje v evropske plinske trge, na katerega so se prodajalci zanašali desetletja in lahko oslabi našo zanesljivost oskrbe.

To bo zmanjšalo napore za zmanjšanje povpraševanja.

Kajti če ne moremo povečati ponudbe, moramo zmanjšati povpraševanje, da bi obvladali trenutno krizo. Evropi je nekaj časa dobro kazalo, saj je poraba padla. Toda omejena cena bo znižala spodbude za varčevanje z energijo v času, ko je najbolj dragocena. Posledica bi lahko bila večja poraba plina.

To pomeni, da bodo morale vlade upravljati povpraševanje.

Trgi so izjemno dobri pri usmerjanju plina tja, kjer ga najbolj potrebujejo. Plin bo tekel iz območij z nižjimi cenami do dražjih območij (če obstaja omrežna zmogljivost, ki to omogoča). Če so cene na zgornji meji, ta signal izgine.

To pomeni, da bodo morale vlade, ne pa trg, odločiti, kateri odjemalci prejemajo plin (in koliko) in kateri ne.

Sprožitev klavzul o ponovnem odpiranju v pogodbah ni pametna.

Globalne pogodbe o utekočinjenem zemeljskem plinu (LNG) vsebujejo klavzule, ki pogodbi omogočajo ponovna pogajanja, če se indeks ali merilo uspešnosti spremeni. Zato lahko kapica povzroči, da uvozniki dobijo brezplačno možnost ponovnega pogajanja o pogodbah. To ni pametno na trgu, kjer imajo moč prodajalci. Lahko bi privedlo do ponovnih pogajanj o obstoječih pogodbah in do preusmeritev tovora v druge države, kjer bo plin prodan po cenah nad zgornjo mejo.

Zgodovina kaže, da imajo lahko omejitve cen nepričakovane učinke, potrebna je temeljita ocena.

Omejitve cen imajo lahko magnetni učinek. Tudi v drugih sektorjih gospodarstva so poskušali omejiti cene. Zgodovina kaže, da ima uvedba kapice lahko posledico, opisano kot 'magnetni' učinek. Tveganje in negotovost, ki jo uvaja, ustvarja spodbudo za ceno na zgornji meji (tudi če bi bile cene, določene s povpraševanjem in ponudbo - manjše). To je očitno nasprotni rezultat od tega, kar naj bi politika dosegla in je slabo za stranke.

Pred kratkim je nizozemski finančni regulator potrdil, da je trg dobro deloval in da ni bilo dokazov o manipulativnem ali protikonkurenčnem vedenju.

Tveganja so velika – temeljita predhodna ocena je ključnega pomena.

To ni politika, ki bi jo bilo mogoče uvesti, naknadno oceniti in nato prilagoditi čas za reševanje težav, ki se pojavljajo. Ko bo omejitev obstajala, se bo vedenje spremenilo. Tudi če bi omejitev pozneje odstranili, se trg ne bi vrnil na tisto stanje, v katerem je bil prej. Zato je zelo jasna potreba po temeljiti oceni posledic – nekaj, kar do danes ni bilo storjeno.

Cena TTF je ugodna za Evropo.

Cena na TTF je najbolj likvidna svetovna referenčna vrednost plina.

Trg plina je mednaroden. Tokove plina poganja interakcija svetovnih cen – še posebej v Henry Hubu (v ZDA) v okviru borze Japan Korea Marker (JKM) in na naslovu Transfer Facility (TTF). Likvidna referenčna cena, ki jo zagotovi TTF, pritegne tovore LNG v Evropo in spodbuja mednarodne trgovce, da želijo poslovati v Evropi. Zagotavlja raven preglednosti in stabilnosti, kar je dobro za energetski trg in dobro za Evropo.

In vozlišče TTF deluje dobro.

TTF je zaupanja vreden, likviden in dobro delujoč trg – zato je z njim povezanih toliko pogodb. Ta borza se je razvila v edino svetovno referenčno vrednost surovin v EU in osnovo za finančne pogodbe, ki strankam omogočajo obvladovanje tveganj, povezanih z velikimi fizičnimi pogodbami. Pred kratkim je nizozemski finančni regulator potrdil, da je trg dobro deloval in da ni bilo dokazov o manipulativnem ali protikonkurenčnem vedenju.

Omejitev cene TTF bi imela negativen učinek, ne glede na to, ali je bila kdaj sprožena ali ne.

Obstoj cenovne omejitve spremeni vedenje, ne glede na raven, na kateri je.

Obstaja skušnjava, da bi mislili, da zgornja meja ne bi bila problem, če bi bila nastavljena na ravni, kjer bi se sprožila le v najbolj skrajnih okoliščinah. Ta pogled je napačen. Že sama možnost, da se sproži omejitev, bo spremenila način obnašanja strank.

Omejitev bo spodbudila ponudnike, da se umaknejo od pogodbe za prvi mesec – zmanjšuje likvidnost, povečujejo nestanovitnost cen in ustvarja tveganje samouresničujoče se prerokbe.

Prvi odziv na omejitev bi bil, da bodo udeleženci na trgu poskusili trgovati z drugimi pogodbami ali trgovati na druge načine. To je lahko preko enomesečne pogodbe v okviru TTF, do trgovanja z uporabo prizorišča zunaj Evrope (kot je NBP v Združenem kraljestvu) ali s sklepanjem poslov dvostransko prek trgov OTC (Other The Counter). Omeniti velja, da bodo tega bolj zmožna večja podjetja, kar bo povzročilo morebitno izkrivljanje konkurence. Ko bodo količine za pogodbe v prvem mesecu padle, se bo volatilnost verjetno povečala in morda bomo zato videli bolj izrazito nihanje cene – zaradi česar je možnost sprožitve omejitve cene na zgornji meji večja.

EFET: Nujni problem, ki ga je treba obravnavati, je fizično pomanjkanje plina v Evropi. Mi potrebujemo dobavitelje plina zunaj Evrope, da povečajo dobavo in se odločijo za prodajo svojih izdelkov v Evropo.

Transakcije bi lahko še vedno potekale nad ravnjo zgornje meje – vendar bi upravljanje tveganja teh pogodb postalo nemogoče.

Omejitev pogodbe za prvi mesec TTF ne bo preprečila, da bi bile pogodbe sklenjene po višji ceni – če kupci in prodajalci to želijo ali bolj verjetno potrebujejo. Te pogodbe bodo potekale prek dvostranskih OTC trgov – ali celo zunaj EU v primeru LNG. Običajno lahko trgovec skuša zavarovati fizično pogodbo OTC pred tveganjem s finančno pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih, ki temelji na poziciji TTF za mesec vnaprej. Vendar bi kapica lahko odstranila to možnost. Preudarna podjetja morda preprosto ne bodo pripravljena prevzeti tega cenovnega tveganja brez zmožnosti varovanja in bi zato svoj plin raje prodajala na drugih trgih.

Posledica tega je bolj nestanoviten, bolj tvegan in slabše delujoč evropski trg. Stranke bodo trpele – ne glede na to, ali se omejitev kdaj sproži.

Osredotočanje na povečanje ponudbe in zmanjšanje povpraševanja, odpravo ozkih grl in usmerjanje podpore najbolj ranljivim je prava pot naprej.

Jasno je, da ranljive stranke in podjetja potrebujejo pomoč pri soočanju zaradi poteka razmer. Po našem mnenju ciljna finančna podpora ostaja najboljša možnost za ublažitev finančnega bremena, s katerim se soočajo. Podpiramo tudi:

• Usklajeno kampanjo ukrepov za spodbujanje še večjega zmanjšanja povpraševanja.

• Osredotočenost na odpravo ozkih grl na uvoznih terminalih in znotraj plinskih omrežij, kar bi omogočilo več uvoza in transporta plina tja, kjer je najbolj potreben.

• Prizadevanja, da bi Evropa postala čim bolj privlačna za dobavitelje UZP, vključno s skupnimi nakupi na prostovoljni osnovi.

EFET bo z veseljem prispeval k razpravam na kakršen koli način.«

Kdo ima prav pa bomo videli kmalu.

Če bodo zadeve s plinom v prihodnje urejene, potem bo imel prav seveda slovenski predsednik vlade.

Če ne, potem pa bomo seveda znova slišali zgodbe o tem, kako so vsega krivi »špekulanti«, a bo vsem vsaj v gospodarstvu hitro jasno, da so imeli prav kritiki sprejema ukrepa »plinske kapice.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke