nedelja, 28. april 2024 leto 29 / št. 119
Logar boljši od SDS in NSi, Pirc Musarjeva slabša od SD in Gibanja svoboda, bodo stranke razumele sporočilo?
Takšno je sporočilo volivcev strankam - ga bodo razumele? Vir: Zajem zaslona, Twitter
Ena od opaznih sprememb na predsedniških volitvah letos so bili tudi precej uglajeni, umirjeni in zdržani nastopi – predvsem kandidata desnih strank, Anžeta Logarja.
Logar je v zadnjem soočenju celo priznal, da je bil zapis, ki ga je delil Janez Janša na Twitterju, da bi bilo potrebno poslanko Janjo Sluga enkrat »okoli kepe« po njegovi oceni »neprimeren«, prav tako pa je odločno pojasnjeval, da Nataša Pirc Musar za njega osebno ni »maček v žaklju«, kot je to razumela njegova protikandidatka.
O njej je izrekel celo nekaj pohvalnih besed – in obratno.
Pripadniki sekte bodo proti menjavi. Ne moreš boga zamenjat.
— Lipe Necvatu (@necvatu) November 14, 2022
Tega v Sloveniji doslej nismo bili vajeni in ta uvidevnost je vsekakor nekaj pozitivnega.
Ena od opaznih sprememb na predsedniških volitvah letos so bili tudi precej uglajeni, umirjeni in zdržani nastopi – predvsem kandidata desnih strank, Anžeta Logarja. Tega v Sloveniji doslej nismo bili vajeni in ta uvidevnost je vsekakor nekaj pozitivnega.
Glede na Logarjevo preteklo ravnanje kot predsednika sveta stranke SDS in zunanjega ministra ter podpiranje številnih odločitev SDS in Janeza Janše, ki zagotovo niso imele večinske podpore ljudstva, so to spremembo nastopov protikandidata Pirc Musarjeve mnogi ocenjevali ali kot »blefiranje« ali pa kot zavestno taktiko, katere namen je bil pridobivati glasove na levi sredini.
Kakorkoli že, volilni rezultati kažejo, da se je odmik Logarja od skrajne retorike njegove stranke in voditelja – splačal.
— Luka Sodja (@LukaSodja) November 14, 2022
Anže Logar je v nedeljo v drugem krogu predsedniških volitev namreč prejel 409.761 glasov, kar je več, kot sta jih na aprilskih volitvah v DZ prejeli stranki SDS in NSi skupaj.
najlepše je priznati stvari, ki gredo težko z jezika.
— ciril brajer (@CiroBrajer) November 13, 2022
a je prav tako!
zato: anže logar, prvi janšist ki zna človeško, kar dostojanstveno izgubiti.
Za Logarja je v prvem krogu predsedniških volitev, v katerem se je pomerilo sedem kandidatov, glasovalo 296.000 volivcev (33,95 odstotka), v drugem pa ga je podprlo še več kot 100.000 volivcev več.
Po dosedanjih podatkih je namreč prejel 409.761 glasov (46,14 odstotka).
Stiska je huda. Nobenega odziva na zmago NPM, ne na dober rezultat AŽ. Ta je prejel 400.000 glasov. To je številka, o kateri - tisti, ki ga ne bom imenoval - sanja že 30 let.
— zoran p (@p_zoran) November 13, 2022
Tako v prvem kot drugem krogu je torej za Logarja, ki je kandidiral s podpisi volivcev, podprla pa ga je tudi stranka SDS, glasovalo več volivcev, kot sta na aprilskih volitvah v DZ prejeli glasov parlamentarni SDS in NSi skupaj.
Tedaj je med 1.192.293 veljavnimi glasovnicami SDS prejela 279.897 glasov.
NSi, ki je v prvem krogu predsedniških volitev nastopila s svojim kandidatom Janezom Ciglerjem Kraljem, v drugem pa podprla Logarja, pa je na parlamentarnih volitvah prejela 81.794 glasov.
Po mojem je strlo velikega vodjo. :-) Mu ne bo ostal dolžen Logarju. :-)
— Goldrake (@_Goldrake_) November 14, 2022
Nekaj podobnega, a le v drugi smeri velja za Natašo Pirc Musar, ki sta jo v drugem krogu podprli stranki SD in Gibanje Svoboda.
Zmagovalki drugega kroga volitev Pirc Musarjevi s prejetimi 478.399 glasovi ni uspelo pridobiti vseh glasov, ki so jih volivci aprila namenili parlamentarnima Gibanju Svoboda (GS) in SD.
Zdaj lahko povsem mirno. Sit sem antiglasovanja. Na levici se zberite in nam ponudite nekaj vsebine, mediji soočenja posvetite temu, na desnici pa bohvampomagaj, če ga ne morete spravit nekam v ozadje.
— jernej m (@asocialec) November 13, 2022
Nataša Pirc Musar je sicer uživala podporo še nekaterih drugih strank, tudi izvenparlamentarnih (na primer Piratske).
Ob krogu svojih podpornikov je na koncu pričakovano odnesla zmago.
Uf se ga spomnem,kako je pel za konkretno haha
— (@jansa_dior) November 13, 2022
Vendar dejstvo, da ni dobila vseh glasov, ki so jih dobili GS in SD vsekakor pošilja še eno sporočilo v obe smeri.
In to kaže, da so nekateri volivci obeh največjih vladnih strank ostali doma ali pa celo glasovali za Anžeta Logarja, deloma zaradi nezadovoljstva z ravnanjem teh strank ali pa nezadovoljstva z izbiro predsedniške kandidatke - Nataše Pirc Musar.
Tudi jaz. Ampak če se ne izide po naših željah, se moramo pač prilagoditi danim razmeram in iz njih potegniti najboljše, kar lahko.
— Nina Petric (@NinaPetric22) November 13, 2022
To pomeni, da je del kritik na račun Nataše Pirc Musar, ki so prihajale tudi iz medijev, ki so bili povezani ali vsaj pod vplivom Golobove vlade (Svet24, necenzurirano.si, Dnevnik itd.) učinkoval in je skupaj s kritiko iz opozicijskih (Demokracija, Nova24TV itd.) in ugrabljenih državnih (RTV SLO) medijev tako zagotovo povzročil merljivo škodo novi predsednici.
Snežinkice iz @necenzurirano_ so me na Twitterju blokirale, ker sem jim prilepil resnico oziroma govor, ki ga sovražijo. Bom poskusil še tu. https://t.co/lOrWgz7BxS
— SM: JTPM (@jtpm_sm) November 10, 2022
Po drugi strani pa se je ta kritika vrnila kot bumerang in na koncu škodila tudi največjima vladnima strankama, ki v začetku nista podprli Natašo Pirc Musar, pač pa sta najprej podprli Marto Kos (GS) in nato skupaj še Milana Brgleza.
Poleg nezadovoljstva dela volivcev vladnih strank z izborom Nataše Pirc Musar ta umik volivcev kaže tudi, da se navdušenje nekaterih, ki so spomladi pričakovali velike spremembe z nastopom nove vlade že hladi in umirja.
A samo govor? Eni so ga volili. 46%? A nima SDS plafon okoli 30% pri udeležbi pod 50%?
— Tina (@tipinapa1) November 13, 2022
Navdušenje nekaterih, ki so spomladi pričakovali velike spremembe z nastopom nove vlade se že hladi in umirja. Ti namreč po več kot pol leta od volitev še vedno ne vidijo bistvenih premikov, predvsem na področju zdravstva in drugih pred 24. aprilom danih zavez, ki bi morale biti prva naloga vlade.
Ti namreč po več kot pol leta od volitev še vedno ne vidijo bistvenih premikov, predvsem na področju zdravstva in drugih pred 24. aprilom danih zavez, ki bi morale biti prva naloga vlade.
Nasprotno, Golobova vlada se bolj ali manj še zmeraj zateka h kratkoročnim ukrepom, energetska draginja in inflacija pa se blažita le z začasnimi finančnimi ukrepi, ne pa strateškimi, dolgoročnimi rešitvami.
Zunanja politika Slovenije ob tem vztraja v napačni smeri obsojanja zgolj Rusije v »posredniški vojni« med ZDA in Rusijo v Ukrajini, vztraja pri uporabi dvojnih kriterijev v mednarodnem pravu (integriteta »prijateljskih« držav kot je Ukrajina se brani, z Rusijo povezanih držav, kot je Srbija pa ne), ki celotni Evropski uniji dolgoročno prinaša izgubo samostojnosti, recesijo in deindustrializacijo.
Zelo verjetno. Tanja zelo pomaga. V OZN glasovala za nacizem. Bidnova hlapčevka. https://t.co/9zCseq0dDT
— Zh (@HZlatko) November 14, 2022
Sporočilo volitev je zato jasno.
Desne stranke bodo morale v prihodnje, če bodo želele doseči uspehe, opuščati »Janševo pot« konfrontacije, sovražne retorike, žalitev, izničevanja vloge NOB in verbalnih napadov na nasprotnike.
— Apsurdistan (@jan40390330) November 14, 2022
Leve stranke pa bodo morale izpolniti to, kar so obljubile aprila, kajti njihovi kratkoročni bombončki v obliki višjih minimalnih plač, pokojnin in raznih dodatkov, ki jih sproti požira inflacija (in ne pomenijo ničesar ljudem, ki so izven sedanje »socialne mreže« države ali pa nimajo zaščite močnih sindikatov), hkrati pa bodo ob sedanjem tempu recesije v celotni EU – izničeni že do pomladi.
Skratka, vladniki bodo morali biti precej bolj zvesti svojim volilnim napovedim, če jim je sploh mar za svoje volivce in jih ne želijo razočarati...
Še posebej, če res želijo izvesti reforme, za katere bi, kot je napovedal predsednik vlade Robert Golob, potrebovali dva mandata.
In kaj je tu sovražnega? Janša bi po zakonu, ki ga ha sprejela njegova vlada, že 5 let moral biti v penziji. Skrajni čas, da se zares umakne in prepusti vajeti sposobnejšim.
— Matej Zorko (@MatejZorko) November 13, 2022
Pirc Musarjeva, ki je v drugem krogu predsedniških volitev v nedeljo izzvala Logarja, je po delnih neuradnih izidih sicer prejela 53,86-odstotno podporo.
Borut Pahor pa lahko že začne počasi pakirati svoje pritikline iz predsedniške palače, kjer bo decembra nastopila mandat prva slovenska predsednica Republike.
