Michael Hudson o evru brez Nemčije in odločitvi vodilnih politikov, da naslednje desetletje – EU nezadržno propada

Hitra deindustrializacija Evrope, sabotaže na plinovodih Severni tok 1 in Severni tok 2, dvigovanje obrestnih mer Evropske centralne banke, visoke cene in pomanjkanje energentov v Evropi ter galopirajoča inflacija – vse to so prve posledice krize, ki je sledila uvedbi sankcij Rusiji s strani Evropske unije.

Kaj je v ozadju vseh teh dogajanj postaja bolj jasno šele te dni, toda za številne države južne in vzhodne Evrope se sedaj odpira še pomembnejše vprašanje - kaj bo propad Nemčije pomenil za evro in kakšne so možnosti za globalni jug in evrazijske države, ki se poskušajo upreti hegemoniji ZDA.

Na ta vprašanja pa je konec septembra temeljito odgovoril Michael Hudson, raziskovalni profesor ekonomije na univerzi Missouri v Kansas Cityju in raziskovalni sodelavec na Ekonomskem inštitutu Levy na kolidžu Bard.

Michael Hudson:

"If Europe and Russia are prosperous, America can't control them anymore and there will be no reason to exist NATO." pic.twitter.com/1YSEx7fYB8

— Voskhozhdeniye (@Voskhozhdeniye5) October 27, 2022

Poglejmo torej, kaj čaka Evropsko unijo v naslednjem obdobju. In Hudsonove ocene niso posebej rožnate…

»Odziv na sabotažo treh od štirih plinovodov Severni tok 1 in 2 na štirih mestih v ponedeljek, 26. septembra, je bil osredotočen na ugibanja o tem, kdo je to storil in ali bo NATO resno poskušal najti odgovor.

Toda namesto panike je prišlo do velikega diplomatskega olajšanja, celo umiritve. Onemogočanje teh plinovodov je končalo negotovost in skrbi diplomatov ZDA/NATO, ki so prejšnji teden skoraj dosegle razsežnost krize, ko so v Nemčiji potekale velike demonstracije, ki so zahtevale odpravo sankcij in zagon Severnega toka 2 za rešitev pomanjkanja energije.

ljudje se zbujajo. Jasno, najprej na tujem

— Iskra (@IskraNocna) October 30, 2022

Nemška javnost je začela razumeti, kaj pomeni zaprtje njihovih jeklarskih podjetij, podjetij za gnojila, steklarskih podjetij in podjetij za toaletni papir.

Ta podjetja so napovedovala, da bodo morala v celoti prenehati poslovati – ali preusmeriti poslovanje v Združene države –, če se Nemčija ne bo umaknila iz trgovinskih in valutnih sankcij proti Rusiji ter dovolila nadaljevanja uvoza plina in nafte...

Vendar je jastreb State Departmenta, Victoria Nuland že januarja izjavila, da 'tako ali drugače Severni tok 2 ne bo napredoval', če se Rusija odzove na Natove/ukrajinske pospešene vojaške napade na rusko govoreče prebivalce vzhodne regije.

Predsednik Biden je 7. februarja podprl vztrajanje ZDA in obljubil, da 'Severnega toka 2 ne bo več. Končali ga bomo. … Obljubim vam, da nam bo uspelo.'

Večina opazovalcev je preprosto domnevala, da te izjave odražajo očitno dejstvo, da so nemški politiki v celoti v žepu ZDA/NATA. Vztrajali so pri zavračanju odobritve Severnega toka 2 in Kanada je kmalu zasegla Siemensove turbine, potrebne za pošiljanje plina skozi Severni tok 1. Zdelo se je, da je to rešilo zadeve, dokler nemška industrija – in naraščajoče število volivcev – končno ni začela izračunavati, kaj bi prekinitev dostopa do ruskega plina pomenila za nemška industrijska podjetja.«

Hudson opozarja tudi, da Svetovna banka pritiska na afriške države, medtem pa jim Kitajska ne postavlja dodatnih pogojev ob kreditih - še več, kar triindvajsetim državam je Peking odpisal dolgove.

Michael Hudson speaking truth to power.
The World Bank is evil https://t.co/c84b7ouIva

— Sarah  (@SarahAndDC) October 26, 2022

Toda zakaj je bilo nato nujno prekiniti plinsko povezavo Nemčije in Rusije, saj so se nemški politiki še naprej zelo ostro odzivali glede Rusije in vojne v Ukrajini?

Michael Hudson pojasnjuje: »Pripravljenost Nemčije, da sama uvede gospodarsko depresijo, je slabela – čeprav ni slabela istočasno pripravljenost njenih politikov ali birokracije EU. Če bi oblikovalci nemške politike na prvo mesto postavili nemške poslovne interese in življenjski standard, bi bile Natove skupne sankcije in fronta nove hladne vojne zavrnjeni.

Italija in Francija bi Nemčiji lahko sledili.

Zaradi te nočne more evropske diplomatske neodvisnosti je bilo treba protiruske sankcije nujno vzeti iz rok demokratične politike in zadeve rešiti s sabotažo obeh plinovodov.

Putin about the terrorist attack on the Nord Stream- "So this is an obvious terrorist attack, and it's difficult for us to control it,because it's all in the special economic zone of Denmark, Sweden,and then Germany." pic.twitter.com/fXj5Dq43oy

— Ignorance, the root and stem of all evil (@ivan_8848) October 31, 2022

Kljub temu, da gre za nasilno dejanje, je ponovno vzpostavilo mir v mednarodnih diplomatskih odnosih med ameriškimi in nemškimi politiki.

Ni več negotovosti glede tega, ali se bo Evropa ločila od ameriških ciljev nove hladne vojne z obnovitvijo medsebojne trgovine in naložb z Rusijo. Ta možnost je zdaj odpadla.

Grožnja, da se bo Evropa oddaljila od trgovinskih in finančnih sankcij ZDA/Nata proti Rusiji, je bila odpravljena, kot kaže še v dogledno prihodnost, saj je Rusija napovedala, da bo ob padcu tlaka plina v treh od štirih cevovodov infuzija slane vode nepovratno razjedla cevi. (Tagesspiegel, 28. septembra.),« opozarja Hudson.

Nato zastavi vprašanje, kam gresta evro in dolar od tukaj naprej?

»Če pogledamo, kako bo ta trgovinska »rešitev« preoblikovala razmerje med ameriškim dolarjem in evrom, lahko razumemo, zakaj se o navidezno očitnih posledicah prekinitve trgovinskih vezi Nemčije, Italije in drugih evropskih gospodarstev z Rusijo ni odkrito razpravljalo. 'Razpravo o sankcijah' je  končal nemški in dejansko vseevropski gospodarski zlom.

 Groß angelegte Proteste gegen die NATO und die Unterstützung der Ukraine haben in Rumänien begonnen. pic.twitter.com/QGndjB405N

— GeorgeOrwell3 (@george_orwell3) October 25, 2022

Za Evropo bo naslednje desetletje katastrofa.

Prišlo bo morda do razprav in očitkov glede cene, plačane za to, da je evropska diplomacija dovolila zvezi NATO, da ji diktira njeno svojo trgovinsko politiko, vendar glede tega ne more storiti ničesar več.

Nihče (še) ne pričakuje, da se bo pridružila Šanghajski organizaciji za sodelovanje. Pričakuje se padec življenjskega standarda,« opozarja Hudson.

Nemški industrijski izvoz je bil namreč glavni dejavnik, ki je podpiral menjalni tečaj evra.

Velika privlačnost evra za Nemčijo pri prehodu z nemške marke na evro je bila v tem, ker je evro preprečil, da bi njen izvozni presežek zvišal menjalni tečaj nemške marke do točke, ko bi nemški izdelki postali predragi za svetovne trge.

Razširitev valute na Grčijo, Italijo, Portugalsko, Španijo in druge države, ki imajo plačilnobilančni primanjkljaj, je valuti preprečilo skokovito rast. In to je zaščitilo konkurenčnost nemške industrije.

Po uvedbi leta 1999 pri 1,12 dolarja je evro do julija 2001 res padel na 0,85 dolarja, a si je opomogel in se aprila 2008 dejansko povzpel na 1,58 dolarja.

https://t.co/4k103flfzO Euro, Pound and Dollar face collapse, BRICS is building their new world reserve currency based on a basket of currencies. It will include China, Russia, India, Saudi Arabia, Egypt, Turkey, Brazil, South Africa and many others.

— Stuart A. Brown (@StuOnGold) November 1, 2022

Evro od takrat naprej vztrajno pada, od februarja letos pa so sankcije povzročile, da je menjalni tečaj evra ta teden pod pariteto z dolarjem na 0,97 dolarja.

Glavni dejavnik so bile naraščajoče cene uvoženega plina in nafte ter izdelkov, kot so aluminij in gnojila, ki za svojo proizvodnjo zahtevajo velike vložke energije.

In ko bo menjalni tečaj evra v primerjavi z dolarjem padal, bodo stroški plačevanja dolga v ameriških dolarjih – kar je običajni pogoj za podružnice ameriških multinacionalk – narasli, kar bo zmanjšalo njihove dobičke.

To ni depresija, ki jo lahko »samodejni stabilizatorji« sprožijo s »čarovnijo trga«, da ponovno vzpostavijo gospodarsko ravnovesje.

Energetska odvisnost je strukturna.

Lastna ekonomska pravila evroobmočja omejujejo proračunski primanjkljaj na samo 3 % BDP.

To nacionalnim vladam preprečuje podpiranje gospodarstva s porabo primanjkljaja.

Višje cene energije in hrane – ter odplačevanje dolgov v dolarjih – bodo pustile veliko manj dohodka, ki ga bo treba porabiti za blago in storitve…

»Za konec je Pepe Escobar 28. septembra poudaril, da je 'Nemčija pogodbeno zavezana k nakupu vsaj 40 milijard kubičnih metrov ruskega plina na leto do leta 2030. … Gazprom je zakonsko upravičen do plačila tudi brez pošiljanja plina. To je duh dolgoročne pogodbe. … Berlin ne dobi vsega plina, ki ga potrebuje, vendar mora še vedno plačati.'

Videti je, da bo sodna bitka, preden bo denar zamenjal lastnika dolga - vendar bo plačilna sposobnost Nemčije vztrajno slabela.

Kar zadeva to zadevo, plačilna sposobnost mnogih držav že dosega prelomno točko,« opozarja Hudson.

According to Michael Hudson in the first chapter of his book "Super-Imperialism" the reason the German reparations were so onerous a burden post-WWI was because the US wouldn't budge on the French and British debts, so they then tried to get the money from Germany

— signsandwonders (@9999signs) October 29, 2022

In kakšen bo učinek sankcij ZDA in nove hladne vojne zunaj Evrope?

»Cene mednarodnih surovin so še vedno večinoma v dolarjih, zato bo naraščajoči menjalni tečaj dolarja sorazmerno zvišal uvozne cene za večino držav. Težavo menjalnega tečaja še povečujejo sankcije ZDA/NATO, ki dvigujejo svetovne cene plina, nafte in žita.

Številne evropske in globalne južne države so že dosegle mejo svojih zmožnosti servisiranja svojih dolgov, denominiranih v dolarjih, in se še vedno spopadajo s pandemijo covida. Ne morejo si privoščiti uvoza energije in hrane, ki ju potrebujejo za življenje, če morajo plačati svoje zunanje dolgove.

Svetovno gospodarstvo zdaj presega svoje meje dolga, zato je treba nekaj dati,« napoveduje ekonomist.

V torek, 27. septembra, ko je postala znana novica o plinskih napadih na Severni tok, je ameriški državni sekretar Antony Blinken sicer res točil krokodilje solze in dejal, da napad na ruske plinovode ni »v nikogaršnjem interesu«.

A če bi bilo res tako, ne bi nihče napadel plinovodov.

»Ne dvomim, da imajo ameriški strategi načrt, kako nadaljevati od tu naprej, in dejansko je v interesu ZDA, kot trdijo neokonzervativci, ohranitev unipolarnega neoliberaliziranega in financializiranega svetovnega gospodarstva tako dolgo, kot le lahko.

Že dolgo imajo načrt za države, ki niso zmožne odplačevati svojih zunanjih dolgov.

IMF jim bo posodil denar pod pogojem, da bo država dolžnica zvišala devizni tečaj za odplačilo (čedalje dražjih) dolarskih posojil s privatizacijo tistega, kar je ostalo od njihove javne domene, dediščine naravnih virov in drugega premoženja, predvsem ameriškim finančnim vlagateljem in njihovim zaveznikom.

That's why you are going to use more coal?

Economist Michael Hudson argues that the US' principal goal is to destroy Germany-Russia relations and ensure US dominance over Germany.https://t.co/VlqikYmCcA pic.twitter.com/xTj0JNFVHg

— Towhee  (@amborin) October 22, 2022

Bo delovalo?

Ali pa se bodo države dolžnice združile in izdelale načine za obnovitev na videz izgubljenega sveta dostopnih cen nafte in plina, cen gnojil, cen žita in druge hrane ter kovin ali surovin, ki jih dobavljajo Rusija, Kitajska in njihove zavezniške evrazijske sosede?

To je naslednja velika skrb za ameriške globalne stratege.

Zdi se, da je manj enostavno rešiti ta problem, kot pa to, kar se je zgodilo s sabotažo Severnega toka 1 in 2. Toda zdi se, da je rešitev običajen pristop ZDA: nekaj vojaškega značaja, nove barvne revolucije.

Cilj je pridobiti enako moč nad globalnim jugom in evrazijskimi državami, kot jo je ameriška diplomacija prek Nata imela nad Nemčijo in drugimi evropskimi državami.

Razen če se ne ustvari institucionalna alternativa IMF, Svetovni banki, Mednarodnemu sodišču, Svetovni trgovinski organizaciji in številnim agencijam OZN, ki so zdaj naklonjene ameriškim diplomatom in njihovim pooblaščencem, se bo v prihodnjih desetletjih ameriška gospodarska strategija finančne in vojaške prevlade razvijala, kot je načrtoval Washington.

They don't care

One in 7 Americans is hungry right now, and they don't care. pic.twitter.com/69ZGtG1CjX

— Ignorance, the root and stem of all evil (@ivan_8848) October 31, 2022

Težava je v tem, da so bili rezultati Washingtona glede tega, kako naj bi se razvile ukrajinska vojna in protiruske sankcije, ravno obratni od napovedanega.

To lahko daje nekaj upanja za prihodnost sveta.

Nasprotovanje in celo prezir ameriških diplomatov do drugih držav, ki delujejo v skladu z lastnimi gospodarskimi interesi in družbenimi vrednotami, je tako močno, da nočejo razmišljati o tem, kako bi lahko te države razvile svojo alternativo svetovnemu načrtu ZDA.

Vprašanje je torej, kako uspešno lahko te druge države razvijejo svoj alternativni novi gospodarski red in kako se lahko zaščitijo pred usodo, ki si jo je pravkar naložila Evropa za naslednje desetletje,« bistveno dilemo, ki je pred vsemi državami izven jarma EU in zveze NATO opisuje Michael Hudson.