REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Medeni meseci Golobove vlade: Plače navzgor skoraj za vse, ki imajo sindikate, problemi »rešeni« s tiskanjem denarja

Medeni meseci Golobove vlade: Plače navzgor skoraj za vse, ki imajo sindikate, problemi »rešeni« s tiskanjem denarjaGolobu številke ne pomenijo nič... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Vlada Roberta Goloba se gospodarske politike loteva zelo podobno, kot smo to videli že ob izteku Janševe vlade – z dvigovanjem plač in socialnih izdatkov za skorajda vse zaposlene, razen za tiste, ki nimajo dovolj močnih sindikatov.

Očitno smo še v obdobju medenih mesecev, ko si vlada socialni mir kupuje z izpolnjevanjem želja.

To je sicer nenavadno, saj večina vlad v teh odobjih opravi najbolj neprijetne zadeve, ugodnejše ukrepe pa si privarčuje za konec obdobja vladanja pred novimi volitvami.

V zadnjem času so bili tako uvedeni energetski dodatki (samo za tiste, ki so že »uradno« socialno ogroženi), povečane so plače v javnem sektorju, kmalu pa bo na novo določena tudi višina minimalnih življenjskih stroškov in minimalna plača.

To pomeni, da bo moral minister v naslednjih treh mesecih določiti minimalno plačo v razponu od 804 do 938 evrov neto.

Ta višina minimalnih stroškov, ki so jo prvič po letu 2017 (?!) izračunali na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, je 670 evrov, je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS) povedal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.

»To pomeni, da bo moral minister v naslednjih treh mesecih določiti minimalno plačo v razponu od 804 do 938 evrov neto,« je dodal.

Upoštevaje prispevke za socialno varstvo, zvišanje splošne davčne olajšave s 3500 evrov na 4500 evrov v davčnem letu 2022, pa tudi dodatno splošno olajšavo po zakonu o dohodnini je znesek neto minimalne plače letos 778,40 evra.

Košarica osnovnih živil Vir: RTV SLO
Košarica osnovnih živil. Vir: Zajem zaslona

O novem znesku in o postopku dviga minimalne plače bo prihodnji teden odločala vlada, je povedal Juvan.

Očitno je, da se problemi znova rešujejo zgolj - z zadolževanjem, ki pa ne rešuje problem ustavljanja proizvodnje.

Sindikati pričakujejo dvig minimalne plače v dveh fazah – najprej uskladitev z minimalnimi življenjskimi stroški in nato še uskladitev s stopnjo inflacije v letu 2022.

»Minimalna plača bi se morala zvišati na 802 ali 804 evre neto in se januarja uskladiti še z inflacijo, ki je danes približno desetodstotna,« je povedal Andrej Zorko z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Zvišanje minimalne plače se zdi nujno tudi delodajalcem, toda zagovarjajo enofazni postopek.

Vendar je očitno, da se problemi znova rešujejo zgolj - z zadolževanjem, ki pa ne rešuje problem ustavljanja proizvodnje.

Podjetja namreč zaradi posledic pretiranega tiskanja denarja v času covida-19, posledične inflacije in nato še trganja proizvodnih verig zaradi visokih sroškov energije in pomanjkanja surovi ustavljajo proizvodnjo.

In tudi ta problem želijo vsi seveda reševati – s tiskanjem še več denarja.

Bomo zato kmalu plačevali s takšnim denarjem, kot je bil v spominske namene natisnjen spodaj?

Delodajalci so namreč opozorili tudi na potrebo po sofinanciranju skrajšanega delovnega časa.

»Iz podjetij prihajajo alarmantne novice, da se ustavljajo naročila,« je dejal Marko Lotrič, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in dodal, da se lahko skrajšani delovni čas razume v različnih oblikah.

Podjetje lahko ustavi proizvodnjo za teden ali dva, nato pa dva tedna posluje, ali pa jo ustavi za en dan v tednu in nato štiri dneve posluje, lahko pa zaposleni delo opravljajo vsak dan po šest ur. »Vse tri oblike so pomembne, in to čim prej,« je opozoril.

Da vladniki rešujejo probleme zgolj z višjim zadolževanjem, kar ni vzdržno, opozarjajo tudi v Fiskalnem svetu.

Da vlada rešuje probleme zgolj z višjim zadolževanjem, kar ni vzdržno, opozarjajo tudi v Fiskalnem svetu.

Je pa res, da vlada tu in tam poskuša priti do več denarja - a ne z zvišanjem proizvodnje, pač pa z višanjem davkov.

Najbolj prizadeti bodo tisti s povprečnimi plačami.

Pri zakonu o dohodnini Golobova vlada želi znižati splošno olajšavo, ki je namenjena temu, da pokrije nujne življenjske stroške, ta znesek pa temu primerno ni obdavčen.

Po prepričanju Golobove vlade je za pokritje nujnih življenjskih stroškov dovolj 5.000 evrov letno ali 416 evrov mesečno.

Toda pravkar smo izvedeli, da to ne drži ­in da so ti stroški v resnici najmanj 670 evrov.

Ker se po predlogu Golobove vlade postopnost ustavi na 5.000 evrih, pa to pomeni 180 milijonov več prihodkov iz dohodnine.

Zaposlenim bo tako v žepu ostalo 180 milijonov evrov manj.

Drugi na udaru so t. i. normiranci.

Med drugim je – sicer nekoliko manj, kot je nameravala v začetku, Golobova vlada dvignila davke »normirancem«, večinoma prekarnim delavcem, prisiljenim v status podjetnikov.

Ti seveda nimajo sindikatov.

Po novem predlogu bi priznane normirane odhodke višje obdavčili nad 35.000 evrov prihodkov in ne nad 25.000 evrov, kot je bilo sprva načrtovano. Priznanih stroškov nad novo finančno mejo po novem več ne bo 80 odstotkov, pač pa le polovička (40 odstotkov), dohodek nad 35.000 evrov pa bo obdavčen z 12 odstotki davka.

Normiranci so postali ena od prvih davčnih žrtev Roberta Goloba
Normiranci so postali ena od prvih davčnih žrtev Roberta Goloba. Vir: zajem zaslona, Twitter

Je pa to seveda še vedno slabše od sedanje meje 50.000 evrov za prisilne podjetnike, ki praktično nimajo možnosti do plačanih dopustov, bolniške odsotnosti, zmanjšanja osnove zaradi vzdrževanih družinskih članov, najema kreditov za stanovanja ali kar koli, ob tem pa si morajo delo poiskati sami in na trgu za svoje delo jamčijo z vsem svojim premoženjem.

Prisilni podjetniki praktično nimajo možnosti do plačanih dopustov, bolniške odsotnosti, zmanjšanja osnove zaradi vzdrževanih družinskih članov, najema kreditov za stanovanja ali kar koli, ob tem pa si morajo delo poiskati sami in na trgu za svoje delo jamčijo z vsem svojim premoženjem.

Toda v Golobovi vladi trdijo, da je poslovanje v sistemu normiranih samostojnih podjetnikov »zaradi finančnih ugodnosti v zadnjih letih postalo zelo priljubljeno.«  

Toda pri tem v vladi ne pojasnijo, koliko jih je to obliko podjetništva izbralo, ker niso mogli najti redne zaposlitve in koliko jih je normirane stroške izbralo, ker dosegajo praviloma manjše zneske dohodkov in praviloma sploh ne morejo prevideti svojih prihodnjih dohodkov v prihodnjih letih.

Spremembam nasprotujejo predvsem v Obrtni zbornici Slovenije, a kot kažejo osnutki zakona, zaman, saj bo davčna novela kmalu sprejeta v Državnem zboru.

Vendar pa imajo te rešitve težavo. Ljudi se ne da hraniti z denarjem, niti z evri ne, stanovanja pa se še vedno ogrevajo na energijo, ne pa na hiperinflacijo.

Slovenija je ena od dvanajstih držav evroobmočja s preko 10-odstotno inflacijo že sedaj.

To pa vsi vidimo v trgovinah in občutimo v denarnicah.

Slovenija je ena od dvanajstih držav evroobmočja s preko 10-odstotno inflacijo že sedaj.

In v številnih evropskih državah že protestirajo.

V Sloveniji, ki se ponaša z eno najvišjih inflacij v Evropi pa zadovoljni z vladnim razdajanjem denarja še molčijo.

Toda tudi te bombončke bo v nekaj mesecih odnesla inflacija.

In potem?

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke