sreda, 05. februar 2025 leto 30 / št. 036
So »evropska« gnojila že v Indiji? Brez plina in gnojil ne bo mleka, masla, jogurta… opozarjajo kmetje
Kmetje opozarjajo na upad pridelka zaradi pomanjkanja gnojil, ki jih Rusija vse bolj izvaža - v Indijo.
Plin je nujno potreben tudi za proizvodnjo gnojil.
Ruska gnojila niso neposredno tarča zahodnih sankcij, vendar omejevalni ukrepi do neke mere vplivajo na njihov izvoz v preostali svet, saj ladijske in zavarovalniške družbe zaračunavajo visoke premije, da bi prevzele tveganje pošiljk.
Po drugi strani pa je Evropska unija v svojem šestem paketu sankcij, ki ga je začrtala lani marca, prepovedala ves uvoz pepelike iz Belorusije, ki je v Evropi močno primanjkuje.
Don't dear telling me that we are united here in #EU!!
— Pensar (@Pensar82390431) October 3, 2022
The corrupt #traitors who are leading us to the path of poverty and #Fascism again do NOT work for us, but instead for those who committed #ClimateTerrorism and an act of war against #Russia & #Germany#USA #Biden #Baerbock pic.twitter.com/WuPcarloXa
Alternativni proizvajalci so v Maroku, vendar trgovci iz Evrope s svojimi nakupi odžirajo gnojila afriškim državam, ki so zaradi tega v stiski.
Okoli 60 odstotkov gnojil v EU je do vojne v Ukrajini prihajalo iz Rusije in Belorusije.
Težav kmetov v EU se zato ne bo dalo reševati zgolj z injekcijami denarja, ki bo na trgu vreden vse manj.
Tega se zavedajo tudi v Nemčiji.
Če bodo gnojila na voljo le v omejenem obsegu, bi se lahko pridelek močno zmanjšal, meni Združenje nemških kmetov.
"High gas prices massively increase the cost of fertilizers for agriculture"
— M. Selçuk Sümengen (@SumengenSelcuk) September 26, 2022
"…and are noticeably slowing down sales in Germany. If agriculture therefore has to do without nitrogen fertilizers, there is a risk of crop collapses."https://t.co/jPrYXBEadp
Pridelek bi takoj upadel za 30 do 40 odstotkov, je nedavno dejal predsednik združenja Joachim Rukwied pred dvodnevno konferenco zveznih in državnih ministrov za kmetijstvo.
»Za zagotovitev stabilnih letin je razpoložljivost gnojil bistvena,« je dejal Joachim Rukwied.
Plin je potreben predvsem za proizvodnjo dušikovih gnojil.
»Plinu moramo dati prednost za celoten kmetijski in živilski sektor – in tudi za proizvajalce gnojil,« je ocenil Rukwied.
Joachim Rukwied (Präsident DBV): "Ohne Gas könnten wir die Lebensmittelversorgung nicht mehr wirklich sicher stellen." #Energiekrise pic.twitter.com/99GswNMO23
— Jeanne d’Arc (@seikritisch) September 24, 2022
V resnici pa je zadeva še bolj zapletena.
Celotna živilska industrija je odvisna od plina, na primer tovarne sladkorja ali mlekarne. »Brez plina ne bo mleka, masla, jogurta,« opozarjajo nemški kmetje.
Predsedujoči konference kmetijskih ministrov, kmetijski minister Saške Sven Schulze (CDU), je nedavno pozval k omejitvi cen energije za živilsko industrijo.
Visoke cene so omejile konkurenčnost in povzročile močan dvig cen, tudi v maloprodajnem sektorju hrane, je dejal Schulze.
Medtem podatki iz Rusije kažejo, da je država znatno povečala izvoz gnojil - v Indijo.
To je potrdil že ruski predsednik Vladimir Putin med srečanjem z indijskim kolegom Narendro Modijem na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje v Samarkandu v Uzbekistanu.
»Blagovni promet raste, tudi zaradi dodatnih dobav ruskih gnojil na indijski trg,« je dejal Putin. »Upam, da bo to indijskim kmetom pomagalo rešiti težke naloge zagotavljanja hrane prebivalcem države,« je poudaril ruski predsednik.
Maja je New Delhi z Moskvo sklenil menjalno pogodbo za dobavo gnojil. Indijska vlada je svojim kmetom zagotovila, da v državi ne bo pomanjkanja gnojil kljub skokoviti rasti svetovnih cen.
Indija je drugi največji uvoznik kemičnih gnojil za Kitajsko.
Uvoz gnojil iz Rusije se je v Evropo praktično ustavil. Se je pa zato ruski izvoz gnojil v Indijo povečal za osemkrat.
EU je pravila glede izvoza ruskih gnojil večkrat zaostrila, zadnjič avgusta letos. Rusija je obtožila Evropsko unijo, da je prekršila tudi določila dogovora o izvozu žita iz Ukrajine, saj ni omogočila svojim podjetjem izvajanje uslug nujnih za prevoz gnojil (transport, zavarovanje…).
Sankcij ni EU omilila niti tedaj, ko je Rusija napovedala, da je pripravljena svoja gnojila izvoziti v države tretjega sveta, ki jih potrebujejo še bolj, celo brez kupnine.
Tako bodo afriški kmetje še naprej čutili pomanjkanje gnojil, ki jim jih Rusija ponuja zastonj – a tudi evropskim ne bo veliko bolje.
Ceno za to pa bodo na koncu plačali predvsem evropski potrošniki.