REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Absurdi slovenske zunanje politike: Slovenija v diplomatski vojni zoper Srbijo, namesto da bi podprla - kompromis

Absurdi slovenske zunanje politike: Slovenija v diplomatski vojni zoper Srbijo, namesto da bi podprla - kompromisKosovo in Srbija. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Izjava srbskega predsednika Aleksandra Vučića o tem, da je za razliko od Rusije Slovenija s priznanjem Kosova prekršila ozemeljsko celovitost Srbije je doživela še nekaj odmevov in nadaljevanj, pri katerih se je pokazalo, da slovenski politiki ali res ne razumejo, kaj so storili, ali pa se enostavno slepijo.

Kar ne bi bilo tako hudo, če ob tem ne bi slepili še slovenske javnosti.

Slovenski javnosti se zato prodaja zgodbica o tem, kako je »slovensko priznanje Kosova« nekaj povsem običajnega, nekaj, do česar ima Slovenija vso pravico, Srbija pa je ob tej povsem običajni potezi Slovenije, ki je menda enaka podobnemu ravnanju vseh »civiliziranih« zahodnih držav, ravnala in še vedno ravna neracionalno, poniglavo, skratka – »absurdno.«

Resnica je seveda povsem drugačna.

Varovanje lastne ozemeljske integritete je ena od prvih in najpomembnejših nalog vsake države. Priznanje Kosova s strani Slovenije je zagotovo kršitev običajnega mednarodnega prava in njegovih temeljnih norm, odstopa pa tudi od večdesetletne prakse držav, zlasti po letu 1945.

Priznanje Kosova s strani Slovenije je zagotovo kršitev običajnega mednarodnega prava in njegovih temeljnih norm, odstopa pa tudi od večdesetletne prakse držav, zlasti po letu 1945, ki enostranskih odcepitev praviloma nikoli niso priznale, v kolikor takšnih odcepitev kot zakonitih ni najprej priznala matična država.

In v primeru Kosova Srbija ni priznala Kosova kot samostojne države.

Še več, pri diplomatskem odporu se Srbija v resnici poslužuje ameriške novotarije, Stimsonove doktrine nepriznavanja, ki so jo prav ZDA izvajale ob nezakoniti japonski odcepitvi marionetne države »Mandžuko« na Kitajskem že pred drugo svetovno vojno.

Politiko nepriznavanja Kosova ob tem podpira večina članic OZN.

Da v odgovor na svoje neprestane zahteve, da naj se Srbija in Priština medsebojno priznata slovenski politični predstavniki slišijo očitek o kršitvi mednarodnega prava je zato še najmanj, kar lahko v tem primeru pričakujemo.

Države se ob podobnih kršitvah obnašajo tudi drugače - z bojkoti, tudi s prekinitvijo diplomatskih odnosov. To je jasno vsem, ne le diplomatom.

Začudenje nad izjavami srbskih funkcionarjev lahko zato samo - čudijo. 

Ob tem je, kar naučijo vsakega študenta mednarodnih odnosov (in tudi novinarstva) varovanje lastne ozemeljske integritete ena od prvih in najpomembnejših nalog vsake države.

Kosovo, SPS
Za umik priznanja Kosova se v Sloveniji zavzema le Socialistična stranka Slovenije. Vir: Zajem zaslona

Zakaj bi bil potemtakem poskus srbskih oblasti, da varujejo svojo državo nekaj »absurdnega«, kot misli slovenska zunanja ministrica?

V varovanju lastne državne celovitosti ni prav nič »absurdnega« in ne »iztrganega iz konteksta.«

Zunanja ministrica Tanja Fajon je namreč izjavo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je dejal, da je Slovenija kršila ozemeljsko celovitost Srbije s priznanjem neodvisnosti Kosova, označila za absurdno in ponesrečeno.

Zakaj bi bil potemtakem poskus srbskih oblasti, da varujejo svojo državo nekaj »absurdnega«, kot misli slovenska zunanja ministrica? V varovanju lastne državne celovitosti ni prav nič »absurdnega« in ne »iztrganega iz konteksta.«

»V Srbiji smo dostikrat navajeni na takšne izjave, ki so kdaj vzete iz konteksta – včasih malo namerno. Je pa prav, da smo se odzvali. Odzval se je predsednik Pahor, odzvalo se je tudi naše ministrstvo. Tu je treba vsakič znova opozoriti, da jih je, ko gre za interese slovenske države, treba zaščititi. To je bila zelo absurdna izjava, ponesrečena,« je poudarila zunanja ministrica in izpostavila, da ima Slovenija s Srbijo dobre odnose.

»Srbski predsednik bo prihodnji teden v Sloveniji in bo lahko kaj več povedal,« je še dodala.

Slovenski predsednik Pahor je prejšnji teden v okviru priprav na vrh pobude Brdo – Brioni, ki ga 12. septembra gosti na Brdu pri Kranju, obiskal srbskega predsednika Vučića.

Ko ga je slovenski novinar vprašal, ali bo Srbija uvedla sankcije Rusiji je Vučić odgovoril, kako naj pojasni ljudstvu da uvaja sankcije Rusiji, ne pa Sloveniji, ko pa »Rusija ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, Slovenija pa jo je.«

Nato se je odzval še srbski zunanji minister Nikola Selaković, ki je Ljubljano opozoril, naj Srbije ne dreza tam, kjer je najobčutljivejša.

»Če je kaj absurdno, je to stališče, da ima Slovenija večji in legitimnejši interes do Kosova kot Srbija,« je bil jasen Selaković, ki je Kosovo označil za srbsko avtonomno pokrajino.

»A na podlagi sporočil, ki te dni prihajajo iz Ljubljane, bi lahko dobili vtis, da nekateri tamkajšnji politiki mislijo tako,« je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug v četrtek ocenil Selaković.

Poudaril je, da se je Srbija odločila, da ne bo problematizirala tega vprašanja v odnosih s Slovenijo, kar pa ne pomeni, da odobrava stališče Slovenije glede Kosova.

Opozoril je še, da je treba pokazali tudi »malo diplomatskega takta« in ne drezati v Srbijo tam, kjer je najobčutljivejša, saj je to po njegovih besedah »minimum spodobnosti za nekoga, ki želi negovati partnerske odnose s Srbijo.«

Kosovo 1931 - 2011
Etnično čiščenje: Srbi na Kosovu kot večina leta 1931 (rjavo, levo) in leta 2011 (rdeče, desno). Vir: Zajem zaslona

V Beogradu so o tem na zagovor poklicali tudi slovenskega veleposlanika Damjana Berganta.

Izjave srbskega ministra za zunanje zadeve bi lahko v Sloveniji vzeli bolj resno.

Res ni jasno, zakaj mora Slovenija ves čas drezati v najbolj žgočo rano Srbije, v problem Kosova.

Kakor da Slovenija ne bi imela na plečih že dolge predzgodovine »vzpodbujanja albanskega separatizma«, kot to vidijo v Srbiji - si mora sedaj, ko to ni povezano s slovenskimi nacionalnimi interesi neprestano vtikati v ta problem in to tako, da skrajno pristransko in dosledno zmeraj podpira le albanske interese.

To je seveda samo eden problem.

Drug je, da očitno nikomur v MZZ ni jasno - ali pa se delajo neumne – kakšne so mednarodne posledice slovenskega priznanja Kosova.

To slovensko priznanje Kosova kot države nikakor ni nekaj nedolžnega. Priznanje države ima lahko tudi »konstitutiven« učinek in v tem primeru pravzaprav v veliki meri pomaga vzpostaviti novo državo na ozemlju druge države.

To slovensko priznanje Kosova kot države nikakor ni nekaj nedolžnega.

Priznanje države ima lahko tudi »konstitutiven« učinek in v tem primeru pravzaprav v veliki meri pomaga vzpostaviti novo državo na ozemlju druge države.

Čeprav je v sodobnem mednarodnem pravu prevladala deklaratorna teorija, ki pravi, da je priznanje vsake države svobodna odločitev držav in je neodvisna od nastanka držav so tvorci priznanja Kosova, kot je videti iz zbranih izjav in drugih dokazov, računali tudi na takšen učinek.

V mednarodnem pravu je tudi uveljavljeno načelo, da, v kolikor je s prezgodnjim ali neutemeljenim priznanjem storjen delikt, je država kršiteljica dolžna odpraviti kršitev.

Priznanje neke države namreč v načelu ni dovoljeno, če je sam proces nastanka države na kakršen koli način resno v nasprotju z jus cogensom oziroma s temeljnimi normami mednarodnega prava.

V tem primeru bi prezgodnje priznanje države lahko opredelili tudi kot mednarodni delikt.

Vojak SV na Kosovu Vir: MORS
Vojak Slovenske vojske na Kosovu. V podporo iskanju kompromisa - ali za obrambo še ene albanske države na Balkanu? Vir: MORS, zajem zaslona

Nezakonitost priznanja Kosova kot države je torej utemeljena predvsem na dejstvu, da Srbija ni priznala neodvisnosti Kosova (in ji še zmeraj nasprotuje, zaradi česar vsa priznanja Kosova kot države predstavljajo kršitev načela neintervencije in spoštovanja ozemeljske integritete Srbije).

Oziroma na dejstvu, da je takšna neodvisnost v skrajni instanci tudi posledica nezakonite vojaške intervencije proti ZRJ, kar predstavlja hudo kršitev splošno veljavne kogentne norme.

Celo če se postavimo na stališče, da Kosovo samo ni moglo kršiti integritete države (Srbije), ker je praviloma takšna kršitev lahko izvedena samo od zunaj (to je stališče Meddržavnega sodišča v Hagu), ni nikakršnega dvoma o tem, da je diplomatska intervencija »od zunaj« s strani držav, ki so priznale Kosovo kot državo predstavljala najmanj kršitev ozemeljske celovitosti Srbije.

V primeru Kosova pa imamo opraviti ne samo z dejstvom, da je šlo za priznanja, ki so bila v veliki meri mednarodnopravno nezakonita in politična (opravljena na podlagi pritiska ZDA), pač pa vse bolj tudi z umikom priznanj.

Število umikov priznanj se je že tako povečalo, da več kot polovica članic OZN več ne podpira neodvisnosti Kosova.

Slovenija je tako s svojim priznanjem že med manjšino držav.

Pri tem se bi morali tudi zavedati, da je priznanje držav najslabše mednarodnopravno regulirano in v veliki meri odvisno od politike posameznih držav.

Če je namreč nekoč Clausewitz napisal, da je »vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi«, potem bi lahko v primeru uporabe instituta mednarodnih priznanj za tiste entitete, ki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje državnosti zapisali, da gre za primere zlorabe priznanj oziroma »za nadaljevanje vojne s političnimi oziroma diplomatskimi (zunanjepolitičnimi) sredstvi.«

Na ta način se vojna, ki je sicer mednarodnopravno prepovedana, lahko še zmeraj nadaljuje v sferi zunanje politike – z uporabo tehnike priznanj, ki postaja orodje v rokah dnevne politike in borbe za moč ter vpliv in iskanje ravnotežja sil v realistični ali nerealistični maniri.

In prav v tej »diplomatski vojni« s svojimi zahtevami Srbiji po priznanju Kosova – sodeluje tudi Slovenija.

Obenem ni mogoče trditi, da je priznanje Kosova nujno, saj sodobno mednarodno pravo omogoča vzpostavljanje različnih odnosov med državami in nepriznanimi entitetami, ki ne zahtevajo mednarodnega priznanja.

Smisel »normalizacije« odnosov med Prištino in Beogradom vidijo v Srbiji prav v iskanju takšne kompromisne rešitve, ne pa v priznanju.

Smisel »normalizacije« odnosov med Prištino in Beogradom vidijo v Srbiji prav v iskanju kompromisne rešitve, ne pa v priznanju. Namesto da bi Slovenija takšen kompromis podprla pa navija za skrajno možnost, za rešitev, po kateri ena stran (albanska) dobi vse, druga (srbska) pa nič.

Namesto da bi Slovenija takšen kompromis podprla pa navija za skrajno možnost, za rešitev, po kateri ena stran (albanska) dobi vse, druga (srbska) pa nič.

Slovenija pa, v nasprotju z napori pri iskanju kompromisne rešitve, v skladu z voljo zahodnih mentorjev tukaj hodi v kostanj po žerjavico, dreza v Srbijo in se postavlja izključno in neobjektivno na stran interesov albanske večine na Kosovu.

Namesto da bi v ospredje postavila lastne (tudi gospodarske) interese opravlja umazano delo za velike sile, ki so odcepitev Kosova in ob uporabi vojaške sile izvedle tudi zato, da bi kaznovale Srbijo kot zaveznika Rusije.

In namesto da bi to igro slovenska diplomacija spregledala, če ne prej, vsaj ob vse hitrejših umikih priznanj Kosova (Srbija ima v predalu že novih sedem umikov) slovenski MZZ naklada o »absurdnosti« srbske samoobrambe.

V tej diplomatski samoobrambi Srbije seveda ni nič absurdnega – absurdno je le to, da slovenski politiki ne uvidijo, da so s svojim ponavljanjem ameriških zahtev do Srbije samo kmetje na šahovnici in »koristni idioti«, ki bodo v zameno slišali marsikaj, česar tudi Srbi Američanom na enak način seveda nikoli ne povejo.

Zato pa s toliko večjim užitkom to storijo pred kratkovidnimi slovenskimi politiki.

In to upravičeno.

Ob tem pa bi se morali vsi, ki so danes navdušeni nad diplomatsko vojno s Srbijo zavedati, da se globalna razmerja moči spreminjajo in da mesto globalnega voditelja prevzema Kitajska, skupaj z drugimi zavezniškimi državami.

To pa bi lahko dolgoročno spremenilo tudi reševanje takšnih problemov, kor je kosovski.

In prav zato Washington in nekatere države članice Evropske unije tako zelo hitijo in pritiskajo na Srbijo. Toda za Slovenijo bi bilo pametneje, če bi ukvarjala s svojimi problemi, ki jih ima dovolj, in se temu ne bi priključila.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke