REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Iz odvisnosti v odvisnost, EU bo ob uvajanju »kapice« na ceno ruske nafte sprožila nov dvig cen, ki ji bo znova - škodil!

Iz odvisnosti v odvisnost, EU bo ob uvajanju »kapice« na ceno ruske nafte sprožila nov dvig cen, ki ji bo znova - škodil!Evropski uniji grozi ponovitev energetske krize iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je glede na podatke o inflaciji že v polnem teku. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Evropska unija bo iz več razlogov največja poraženka prizadevanj po omejevanju prodaj in cen ruske nafte.

Skupina sedmih (G7) se strinja z blokado transporta surove ruske nafte, ki se prodaja nad določeno ceno.

Finančni ministri skupine sedmih vplivnih držav so zadnji petek objavili, da nameravajo prepovedati pomorske storitve za prevoz ruske nafte, če njene cene ne odobrijo »mednarodni partnerji.«

To bi, skupaj z že doslej uvedenim sankcijam glede nakupov ruske nafte lahko kmalu znova poskrbelo za nestabilnost na trgu, ki je ne bodo mogle rešiti še tako dobre »cenovne kapice« in »ukrepi pomoči« evropskih vlad.

EU bo iz več razlogov največja poraženka prizadevanj po omejevanju prodaj in cen ruske nafte.

In kdo se zavzema za ta korak?

»Zavezujemo se, da bomo nujno delali na dokončanju in izvajanju tega ukrepa,« so predstavniki ZDA, Kanade, Nemčije, Francije, Italije, Združenega kraljestva in Japonske dejali v skupni izjavi, ne da bi navedli višino zgornje meje oziroma najvišjo ceno, ki jo bodo te države »še dopustile« ruskim prodajalcem.

»Prizadevamo si vzpostaviti široko koalicijo, da bi povečali učinkovitost, in pozivamo vse države, ki še vedno želijo uvažati rusko nafto in naftne derivate, naj se zavežejo, da bodo to počeli le po cenah, ki so na ali pod mejo cen,« so dodali.

Luknjičav evropski naftni zid...ki ga bodo plačali potrošniki.
Luknjičav evropski naftni zid... ki ga bomo plačali potrošniki. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Namen te poteze je zmanjšati prihodke Moskve, hkrati pa ohraniti pretok njene surove nafte na mednarodne trge, da bi se izognili skoku cen.

»Zmožnost [ruskega predsednika Vladimirja] Putina, da financira svojo vojno z izvozom nafte, bomo omejili s prepovedjo storitev, kot sta zavarovanje in zagotavljanje financ, za plovila, ki prevažajo rusko nafto nad dogovorjeno ceno,« je dejal britanski finančni minister.

V teoriji to zveni lepo, hudič pa se skriva v podrobnostih.

Zahodni voditelji so se že junija dogovorili, da bodo preučili zgornjo mejo cen, da bi omejili, koliko lahko rafinerije in trgovci plačajo za rusko nafto.

Moskva pa je že tedaj jasno povedala, da ne bo upoštevala te meje, temveč bo pošiljala svojo surovo nafto v države, ki jih omejitev ne zavezuje.

Toda nekateri zagovorniki menijo, da bo v tem primeru Rusija še vedno uporabljala zahodne tankerje in pristala na dodatna znižanja cene svoje nafte, kot kaže genialno razmišljanje spodaj. 

Podpredsednik ruske vlade Alexander Novak je v četrtek opozoril, da države, ki podpirajo omejitev cen, ne bodo dobile ruske nafte.

Ob tem je Evropska unija uvedla tudi embargo na uvoz ruske nafte do konca leta 2022.

Po napornih pogajanjih, ki so naletela na ostro nasprotovanje več držav članic, vključno z Madžarsko in Slovaško, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen izjavila, da se bodo ti ukrepi postopoma izvajali vse leto.

EU bo tako največja poraženka prizadevanj po omejevanju prodaj in cen ruske nafte.

Podpredsednik vlade Ruske federacije Alexander Novak je v četrtek opozoril, da države, ki podpirajo omejitev cen, ne bodo dobile ruske nafte.

Embargo EU namreč razkriva veliko strateško ranljivost njegove »energetske varnosti« – zmožnost države ali skupine držav, da si zagotovijo dostop do energetskih virov, ko niso sposobne proizvesti dovolj lastnih.

Če pomislite, koliko vojn je Zahod vodil izključno zaradi dostopa do zalog nafte, vključno z dvema v Iraku, je to velika stvar.

Za EU je prekinitev odvisnosti od nafte še naprej težak korak, ki bo še poslabšal že tako naraščajoče stroške energije in inflacijo po vsej celini.

Nizek vodostaj rek, ki prispeva k pomanjkanju premoga v Nemčiji, prekinjena dobava plina po Severnem toku 1, zavrnitev Kitajske (in Indije), saj ne bosta sodelovali v sankcijah Zahoda, hkrati pa zmanjšanje proizvodnje nafte s strani OPEC+ za 100.000 sodčkov na dan - pomeni dodatne težave za Evropejce.

Kako bo blok našel nove zaloge?

In, ali ne bo večje zanašanje na druge partnerje – večinoma arabske države  - prineslo nove nevarnosti?

Leta 2020 je 29 odstotkov uvožene surove nafte v EU prišlo iz Rusije, 9 odstotkov iz ZDA, 8 odstotkov iz Norveške, po 7 odstotkov iz Savdske Arabije in Združenega kraljestva ter po 6 odstotkov iz Kazahstana in Nigerije.

Odstranitev največjega trga, Rusije, pomeni, da mora EU zdaj povečati svoj uvoz iz drugih držav.

Naravni kandidati so seveda države Perzijskega zaliva.

To pomeni, da se strateška odvisnost EU od nadaljnjega dostopa do naftnih virov na Bližnjem vzhodu močno povečuje, kar povečuje pogajalsko moč in politični vpliv teh držav.

Vendar pa vsi dosedanji kazalci potrjujejo, da imajo države OPEC koristi od višjih cen in se nočejo ukloniti zahtevam Zahoda po povečanju proizvodnje.

Naravni kandidati so seveda države Perzijskega zaliva. To pomeni, da se strateška odvisnost EU od nadaljnjega dostopa do naftnih virov na Bližnjem vzhodu močno povečuje, kar povečuje pogajalsko moč in politični vpliv teh držav.

Cene določa razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Če se ponudba zmanjša, povpraševanje pa ostane visoko (glede na to, da ne morete preživeti brez nafte), potem cene narastejo.

In zakaj bi kateri koli prodajalec na svetu znižal svoje cene, če kupec, v tem primeru EU, nima druge možnosti, kot da kupi vaš osnovni izdelek?

Dejstvo, da je Rusija del OPEC+, stvari še dodatno zaplete.

In OPEC+ je prav zato – pravkar zmanjšal proizvodnjo v članicah za 100.000 sodčkov dnevno. Pričakovano.

Posledično EU dela veliko napako v svoji zunanji politiki in nima načrta ali strategije za obravnavo tega problema.

In ko gre za cenovno kapico je potrebno vedeti, da je naftni posel zelo zapleten. Kupci nafte bodo predvsem zaradi velike razlike v ceni zelo radi kršili sankcije.

Položaj ladij na morju bodo prikrili, tako da bodo izključili transponderje, nafto bodo uradno poslali v drugo državo in jo v zadnjem trenutku prečrpali v drug tanker, ki ne bo dolžan spoštovati sankcij in podobno.

Magdeburg, Nemčija: Na tisoče ljudi te dni protestira proti samoškodljivim sankcijam Berlina proti Rusiji z vzkliki: »Severni tok! Severni tok!« Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ruska nafta se bo znova znašla na evropskem trgu - toda preko posrednikov in dražja.

Ob tem cenovna kapica legalizira trgovanje z rusko nafto (pod določeno ceno), zato se bodo mnogi trgovci, ki je doslej sploh niso kupovali, znova vrnili na trg.

To pojasnjuje zapis spodaj.

Rezultat bo neuspeh naftne kapice na rusko nafto in dvig cene nafte za državljane EU.

EU pa bo za to plačala še z novo odvisnostjo od prijateljev z Bližnjega vzhoda.

Trenutno je blok odločen, da bo v Ukrajini vojaško porazil Rusijo.

EU se je preimenovala tudi v »indo-pacifiško« silo, kar kaže, da se bo aktivno vpletala v spopade ZDA s Kitajsko. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Medtem se je EU preimenovala tudi v »indo-pacifiško« silo, kar kaže, da se bo aktivno vpletala v spopade ZDA s Kitajsko v regiji, ki ji dejansko ne pripada.

In zakaj bi kateri koli prodajalec na svetu znižal svoje cene, če kupec, v tem primeru EU, nima druge možnosti, kot da kupi vaš osnovni izdelek? Dejstvo, da je Rusija del OPEC+, stvari še dodatno zaplete.

To je cena, ki jo države Evropske unije, tudi Slovenija, pod taktirko Bruslja plačujejo za ameriško pomoč.

To pušča EU še vedno možnost partnerstva z Indijo, vendar je 1,3-milijardna država neto porabnik energije, ne pa dobavitelj – kar je po naključju še en razlog, zakaj so bili poskusi spodkopavanja vezi New Delhija z Moskvo doslej neuspešni.

Kitajska in Indija sta že sporočili, da ne bosta sodelovali pri uvajanju »cenovne kapice« na prodajo ruske nafte po svetu. Brez teh držav pa bo izvajanje embarga držav skupine G7 zelo težavno.

Vse to ustvarja veliko luknjo v zunanji politiki EU, ko gre za strateško »energetsko varnost«.

Medtem ko si prizadevajo zmanjšati »strateško odvisnost« od Rusije, se EU postavlja v položaj »strateške odvisnosti« od ZDA in držav Perzijskega zaliva, ki pa nato lahko držijo »v šahu« EU iz povsem svojih računic.

Rusija je prevelik ključni svetovni energetski vir, da bi jo prezrli, zato sankcije EU ruskemu gospodarstvu ne bodo zadale uničujočega udarca.

Nafta
Vir: Zajem zaslona, Twitter

To samo dokazuje, da si EU drastično škodi, da bi zadovoljila interese Združenih držav, ki imajo nesorazmerno moč nad njeno strateško in zunanjo politiko.

Medtem se je EU preimenovala tudi v »indo-pacifiško« silo, kar kaže, da se bo aktivno vpletala v spopade ZDA s Kitajsko v regiji, ki ji dejansko ne pripada.

Zagotovo ima Washington koristi od energetskih sankcij proti Rusiji, vendar ima to višjo ceno za evropske potrošnike.

V tem primeru bodo te sankcije naredile več škode sami EU kot pa Rusiji.

To bo tako ekonomsko boleče kot strateško pogubno.

EU nima konkretne alternative in, kar je še huje, o taki alternativi sploh ne razmišlja.

Zaradi tega bo ob poskusu »cenovne kapice« zaradi že uvedenega embarga na kupovanje ruske nafte EU še šibkejša, revnejša in bolj ranljiva na svetovnih trgih.

Grozi pa ji celo ponovitev energetske krize iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je glede na podatke o inflaciji že v polnem teku.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke