REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Neodgovorno: Ukrajina obstreljuje jedrski reaktor v Zaporožju, slovenski strokovnjaki pa banalizirajo nevarnost

Neodgovorno: Ukrajina obstreljuje jedrski reaktor v Zaporožju, slovenski strokovnjaki pa banalizirajo nevarnostMerjenje radioaktivnosti v Černobilu. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

V zadnjem času je prišlo do več primerov napadov na jedrske reaktorje v Zaporožju.

Elektrarna v Zaporožju je namreč največja v Evropi.

Rusija je zato Ukrajino obtožila celo »jedrskega terorizma« in sklicala Varnostni svet OZN, ki bo o tem razpravljal danes. Na zasedanju želijo tudi prisotnost direktorja IAEA Rafaela Grossija.

Po ocenah ruskih strokovnjakov je ravnanje ukrajinske vojske zelo nevarno in bi lahko privedlo do hudih posledic v vsej Evropi.

Po ocenah ruskih strokovnjakov je ravnanje ukrajinske vojske zelo nevarno in bi lahko privedlo do hudih posledic v vsej Evropi.

Slovenskim in tuji mediji so ob tem zavajali tudi s trditvami, da elektrarno na območju, ki je v ruskih rokah, obstreljujejo - ruske sile.

Motiv za obstreljevanje je medtem prav tako postal jasnejši – režim v Kijevu želi, da okolico jedrske centrale in samo elektrarno prevzamejo mednarodne sile, seveda ob sodelovanju zveze NATO.

Rusija je tudi opozorila na resne posledice morebitnih incidentov.

NE Zaporožje
NE Zaporožje. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je o možnih posledicah ukrajinskega obstreljevanja jedrske elektrarne Zaporožje zapisalo naslednje: »V primeru nesreče v jedrski elektrarni Zaporožje bo prišlo do globalne katastrofe, ki jo bo povzročil človek, ki bo po obsegu radioaktivne kontaminacije znatno presegla posledice nesreč v jedrskih elektrarnah Černobil in Fukošima.

Prizadeta bi bila populacija polmera 5.300 kvadratnih kilometrov, dolga približno 420 kilometrov, ki bi bila v območju kontaminacije s sevanjem…«

»Črno morje in Bosporska ožina bi za dolgo časa postala neprimerna za plovbo. Obale Turčije, Gruzije, Abhazije, Bolgarije in Romunije bi bile okužene z visoko stopnjo sevanja,« so opozorili v ruskem ministrstvu za obrambo.

Toda v Sloveniji, ki ima sicer tudi sama podobno jedrsko elektrarno (NE Krško) so se takoj našli strokovnjaki, ki so minimalizirali in banalizirali (ukrajinske) napade na jedrsko centralo.

V Odmevih je oceno nevarnosti jedrske elektrarne v Zaporožju podal Andrej Stritar, nekdanji direktor uprave za jedrsko varnost in eden uglednejših slovenskih jedrskih strokovnjakov.

Voditelj oddaje Igor E. Bergant ga je vprašal, kakšna je možnost ponovitve jedrske katastrofe v Černobilu, kar se v javnosti veliko omenja.

»Če bi šlo res vse narobe, če bi res nekdo načrtno raketiral ali miniral elektrarno in uničil vitalne sisteme, bi jaz to primerjal s Fukušimo, ne s Černobilom, tisto je bila drugačna elektrarna in tisto je dejansko lahko razneslo. Medtem ko je pa ta približno takšna, kot je naša ali tista v Fukušimi,« je Stritar pojasnil, zakaj jedrska elektrarna v Zaporožju ne more eksplodirati, kot je tista v Černobilu.

Po njegovih besedah je ključno za varnost jedrske elektrarne, da smo v vsakem trenutku sposobni zagotavljati hlajenje reaktorja: »Imeti moramo dovolj vode in elektrike.«

»Če tega ne bi bilo, bi se reaktor lahko pregreval, bi se stalil, in bi začele radioaktivne snovi v obliki delcev in hlapov ogrožati okolico, najbolj ogrožena bi bila najbližja okolica, razširilo bi se verjetno na nekaj deset kilometrov,« je pojasnil in dodal, da bi hipotetično, če bi veter prav pihal, mogoče kaj prišlo tudi do nas, a to bi bilo »komaj merljivo«, zato je kakršen koli strah popolnoma nepotreben.

Jedrska elektrarna v Fukušimi. Vir: Telegram, zajem zaslona

Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan, pa je ocenil, da se lahko bolj bojimo drugih stvari.

»Hude zaskrbljenosti, vsaj za nas, ki smo relativno zelo daleč, tukaj ne vidim. Mislim, da so vsa preostala tveganja, vključno z vojno in morebitnim pomanjkanjem energije, bistveno večja kot tveganje, da bi prišlo do kakšne poškodbe in izpusta sevanja iz elektrarne,« je ocenil za RTV SLO.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

V primeru uhajanja radioaktivnega materiala bi bili najbolj na udaru ljudje na območju jedrske elektrarne in v krogu nekaj deset kilometrov od nje.

Drugod bi nevarnost zaznali precej, preden bi imela negativne učinke.

Poleg tega Cizelj omenja, da zgolj naključni izstrelki ne morejo resneje poškodovati reaktorjev in povzročiti uhajanja jedrskega materiala.

In da je potreben zelo intenziven in zelo usmerjen napad, to pa se »v Zaporožju ne dogaja.«

Kaj je torej res? Ali Rusija z opozorili pretirava – ali pa slovenski jedrski strokovnjaki, ki jim je jedrska tehnologija zelo blizu - zadeve morda nekoliko olepšujejo.

Gašenje v Černobilu. Vir: Twitter, zajem zaslona

Poglejmo še tuje vire.

Greenpeace: V jedrski elektrarni Zaporožje, ki je leta 2020 proizvedla 19 odstotkov ukrajinske električne energije in kjer so ruske enote in vojaška oprema v razdalji nekaj kilometrov je šest velikih reaktorjev in šest hladilnih bazenov s stotinami ton visoko radioaktivnega jedrskega goriva. Trenutno delujejo trije reaktorji, trije pa so bili ustavljeni od začetka vojne.

Takoj ob ruski zasedbi elektrarne marca letos, ko so v okolici še potekali boji je organizacija Greenpeace ocenila nevarnost.

Takole so zapisali: »V jedrski elektrarni Zaporožje, ki je leta 2020 proizvedla 19 odstotkov ukrajinske električne energije in kjer so ruske enote in vojaška oprema v razdalji nekaj kilometrov je šest velikih reaktorjev in šest hladilnih bazenov s stotinami ton visoko radioaktivnega jedrskega goriva. Trenutno delujejo trije reaktorji, trije pa so bili ustavljeni od začetka vojne.

Zbrana raziskava strokovnjakov za Greenpeace International ugotavlja, da je varnost v Zaporožju resno ogrožena zaradi vojne.

V najslabšem možnem scenariju, ko eksplozije uničijo zadrževalni in hladilni sistem reaktorja, bi morebitni izpust radioaktivnosti tako iz jedra reaktorja kot bazena izrabljenega goriva v ozračje lahko povzročil katastrofo, veliko hujšo celo od katastrofe v Fukušimi Daiči leta 2011, s kopenskimi območji na stotine kilometrov od reaktorske lokacije, ki bi lahko desetletja postala negostoljubna. Tudi brez neposredne škode za elektrarno je reaktor močno odvisen od električnega omrežja za delovanje hladilnih sistemov, od razpoložljivosti jedrskih tehnikov in osebja ter dostopa do težke opreme in logistike…«

»Stavbe jedrskega reaktorja v Zaporožju imajo betonski zadrževalni hram, ki ščiti sredico reaktorja, njegov hladilni sistem in bazen za izrabljeno gorivo. Vendar takšen zadrževalnik ne more prenesti eksplozije težkega streliva, ki lahko eksplodira tudi po nesreči. Zdi se malo verjetno, da bi bila elektrarna namerno tarča, glede na to, da bi jedrski izpust lahko resno onesnažil sosednje države, vključno z Rusijo. Kljub temu tega ni mogoče povsem izključiti.

V najslabšem primeru bi zadrževalni hram reaktorja uničile eksplozije in hladilni sistem bi odpovedal, radioaktivnost tako reaktorja kot bazena goriva bi lahko prosto ušla v ozračje. Zaradi tega obstaja tveganje, da bo celotna elektrarna nedostopna zaradi visokih ravni sevanja, kar bi lahko povzročilo nadaljnje eksplozije drugih reaktorjev in uničenje bazenov goriva, pri čemer bi se v več tednih velike količine radioaktivnosti razširile v različne smeri vetra.

Zaradi tega bi lahko velik del Evrope, vključno z Rusijo, postal nenaseljiv za vsaj več desetletij in na razdalji več sto kilometrov, kar bi bil scenarij nočne more in bi lahko bil veliko hujši od nesreče v Fukušimi Daiči leta 2011,« piše v poročilu Greenpeacea.

Pri tem je potrebno vedeti, da v Zaporožju danes delujeta samo še dva reaktorja in še ta dva zaradi napadov s pol moči in da je hlajenje vseh reaktorjev odvisno tudi od elektrike, ki ju proizvajata ta dva.

Elektrarna je tudi blizu reke, ob tem pa bi celo v primeru, če bi tako kot v Fukušimo hladili stopljene sredice z vodo nastal hud problem s kontaminirano vodo.

To so na Japonskem celo ujeli v rezervoarje, a jo želijo – ob protestih vsega sveta – sedaj spustiti kar v oceane. In to kar – 1,2 milijona ton!

To je torej danes problem za svet – naši strokovnjaki pa nas prepričujejo, da ne bi pa bil problem za Črno morje in ostala morja, skupaj z Jadranskim, ki je povezano s temi vodami?

Skratka, vse kaže, da nam tudi slovenski strokovnjaki glede nevarnosti, ki nam grozi iz Zaporožja »sadijo rožice.«

Zakaj – ali zato, ker je tudi pred Slovenijo odločitev o gradnji drugega bloka NE Krško, ali zato, da ne bi ljudi še bolj odvrnili od jedrske tehnologije, ki se zdi zaradi energetske krize še bolj potrebna – je irelevantno.

V primeru izključitve elektrike bi imeli operaterji, kot je dejal Scott Burnell, iz ameriške jedrske komisije za Scientific American - manj kot 24 ur, da ponovno zaženejo črpalke, preden bi se radioaktivno gorivo stopilo.

Da bi bilo dovolj hladno, da ga iz elektrarne odstranijo, pa bi bilo v regularnih pogojih porebno - pet let. V elektrarnah je sicer kar 855 ton jedrskega goriva.

Pomembno je torej vedeti, da je nevarnost v Zaporožju realna.

In da bi lahko bil usoden tudi nenaključen zadetek z granato težjega kalibra, ne pa le zgolj vrsta »usmerjenih« napadov, kot nas prepričujejo slovenski ljubitelji jedrske tehnologije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek