Celo ankete zveze NATO kažejo, da trošenje javnega denarja za orožje nima podpore, še posebej pa ne v Sloveniji!

V Madridu se je pričel vrh zveze NATO, na katerem bosta Švedska in Finska postali opazovalki, potem, ko zaostrita svojo zakonodajo in pod krinko boja zoper terorizem pričneta po nalogu Ankare preganjati predvsem pripadnike kurdske manjšine, ki uživajo (mednarodno) zaščito v teh državah, pa bosta postali še polnopravni članici.

Ta gnil kompromis pa je slab tako za varnost v Evropi kot tudi za spoštovanje človekovih pravic in varnost ter pravice pripadnikov preganjanih manjšin.

Ob tem se zastavlja še naslednje logično vprašanje – če se bo zveza NATO sedaj še razširila in to celo za dve novi, visoko razviti državi, ali to ne pomeni, da se bo varnost te zveze pred napadom od zunaj še povečala?

In zakaj bi bilo potemtakem potrebno za vojaški pakt, ki ima že danes bistveno več orožja in vojakov kot njegova največja nasprotnica, Rusija – še dodatno povečevati sredstva?

President Joe Biden said at a NATO summit in Madrid that the United States would send additional troops to eastern Europe.

https://t.co/AGLIOgugT1

— USA TODAY Politics (@usatodayDC) June 29, 2022

Odgovor na to vprašanje je očitno jasen marsikomu in zato z »ne« na to vprašanje odgovarjajo tudi državljani Evrope v anketah.

In to celo tistih, ki jih izdeluje sama zveza NATO.

Na to so ob začetku vrha v Madridu opozorili tudi v Levici.

»Danes se začenja vrh NATO v Madridu, na katerem bodo velike vojaške sile in izvoznice orožja ponovno vršile pritisk na voditelje držav članic za dvigovanje proračunov za oboroževanje.

Medtem Natove lastne analize javnega mnenja kažejo, da zgolj 22 odstotkov prebivalcev Slovenije zagovarja povečevanje vojaških stroškov.

Ulazimo o novo doba - militarizacije. 300 hiljada snaga #NATO za brzi odgovor znači povećanje izdvajanja. Stoltenberg najavljuje : 2 % izdvajanja nije više plafon nego pod. https://t.co/CH29mlexWE

— F Đidić (@fuadidi) June 27, 2022

Anketo je NATO izvedel aprila/maja 2022. To pomeni, da val militaristične in jastrebarske retorike, ki je sledil Putinovi invaziji na Ukrajino, ni zamajal prepričanj tistih, ki opozarjamo, da več orožja ne bo prineslo več varnosti in stabilnosti, ampak vedno nove oboroževalne tekme in konflikte.

Nasprotno, delež zagovornikov pospešenega oboroževanja v Slovenjii je v letu dni padel še za eno odstotno točko.

V Levici smo ob vstopu v vlado pogodili za revizijo megalomanskih orožarskih nakupov v času ministra Tonina.

Prav tako bomo poskušali svoje koalicijske partnerje prepričati, da ne popuščajo oboroževalnim pritiskom, investicije v Slovensko vojsko pa usmerijo ne v oklepnike za misije v tujini in ostalo ofenzivno orožje, ampak v opremo, od katere bomo imeli korist tudi prebivalci, recimo v reševalne helikopterje in civilnozaščitno opremo za primere vremenskih katastrof.

Prebivalci Evrope se moramo zavedati, da bodo stotine milijonov evrov, ki se zdaj pretakajo v orožje, vzete z nasprotnega proračunskega konca in da bodo (tako kot med zadnjo gospodarsko krizo) največjo škodo utrpele naše bolnišnice, šole, pokojnine in ostali dosežki države blaginje.

Več orožja ne bo prineslo ne miru ne blaginje!« opozarjajo v Levici.