REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Zakaj Švedi ne hranijo gostov? Razprava o običajih se je z družbenih omrežij v hipu preselila na strani svetovnih medijev

Zakaj Švedi ne hranijo gostov? Razprava o običajih se je z družbenih omrežij v hipu preselila na strani svetovnih medijevGostoljubje v Evropi - in kam spada Slovenija? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Ena sama objava na popularnem družbenem omrežju Reddit, ki je kot posnetek zaslona nato prišla tudi na Twitter, je te dni sprožila razgreto vprašanje o gostoljubnosti in različnih kulturnih praksah v svetu.

Slovenija še sodi med nekoliko gostoljubnejše države, kjer bo gostu skoraj vedno ponujena hrana –, a ne tako zelo, kot je to običaj na primer v južnoevropskih ali balkanskih državah.

V ospredje pa je postavila vprašanje, »ali je res, da Švedi ne hranijo svojih gostov?«, kako je to sploh mogoče in kaj nam to sporoča?

V razpravo so se na koncu vključili celo znani sociologi in znani časniki, kot so Washington Post in New York Times.

Vse skupaj pa se na koncu ni najbolje končalo – za Švede.

Res je malo primerov, ko bi en sam droben zapis sprožil takšen vihar razprav.

»Ne morem verjeti, da sta Reddit in Twitter spremenila celoten pogled na to, kako ljudje gledajo na Švedsko. Več kot 100 let so na Švedsko gledali kot na dober kraj za življenje, toda zdaj jih je en sam posnetek zaslona - uničil! #swedengate« je svoje občutke strnila ena od komentatork.

Švedska se je znašla v središču spletne razprave, potem ko so bili številni uporabniki interneta šokirani, ko so izvedeli za švedsko tradicijo, da v nekaterih situacijah gostom - ne ponudijo in ne postrežejo hrane.

Polemika se je začela na priljubljenem forumu Reddit r/AskReddit, ko je u/sebastian25525 postavil preprosto vprašanje: »Kaj je najbolj čudna stvar, ki si jo moral narediti v hiši nekoga drugega zaradi njihove kulture/vere?«

Odziv enega uporabnika Reddita je pritegnil posebno pozornost na internetu: »Spomnim se, da sem šel v hišo svojega švedskega prijatelja. In ko sva se igrali v njegovi sobi, je njegova mama zavpila, da je večerja pripravljena. In veste kaj? Rekel mi je, naj počakam v njegovi sobi, medtem ko bodo jedli.«

Javili so se še nekateri drugi, ki so potrdili, da so tudi njih njihovi švedski prijatelji pustili čakati v sobi...

Ko so nekateri med njimi čez čas šli pogledati, kaj se sploh dogaja, so lahko videli, da njihovi prijatelji v drugih prostorih jedo skupaj s svojo družino – ne da bi jih povabili h kosilu ali jim celo omenili, da gredo jest.

In ko sva se igrali v njegovi sobi, je njegova mama zavpila, da je večerja pripravljena. In veste kaj? Rekel mi je, naj počakam v njegovi sobi, medtem ko bodo jedli.

Od tam se je objava na Redditu kot požar razširila po družbenih omrežjih, na Twitterju pa je v trendu postal hashtag #Swedengate.

Kmalu je na tisoče uporabnikov delilo lastne klavrne izkušnje o tem, kako jim v švedskem gospodinjstvu niso stregli hrane.

Številni Švedi so zagovarjali to prakso, medtem ko so tujci začeli kritizirati državo zaradi njenih nečloveških običajev.

Medtem ko je bila večina razpravljalcev šokirana, ko je izvedela, da Švedi verjetno ne bodo hranili gostov v svojem domu, so sociologi pojasnjevali, da je ta praksa pravzaprav »pravilo po vsej Švedski.«

Švedi praviloma ne strežejo hrane gostom (zlasti drugim otrokom, ki se igrajo pri njihovi hiši) pod pretvezo, da »ne bi pokvarili načrtov za večerjo, ki bi jih morda imela družina gosta.«

Linda Johansson je za The Independent takole opisala celotno zadevo: »Švedsko razmišljanje gre takole: drugi otrok (ali druga družina) ima morda načrte za drugo vrsto večerje, vi pa ne bi želeli uničiti rutine ali priprave na obrok. Mislim, da to ni povezano s tem, da ne želite nahraniti drugega otroka ali ker je to drago ali kaj podobnega, ampak gre bolj za tradicijo in za željo jesti s svojo družino.«

Po internetu so številni drugi Švedi potrdili to dolgoletno tradicijo.

Po nekaterih drugih teorijah naj bi bila delitev hrane drugim ljudem v vikinški tradiciji enaka »dolgu«.

Švedsko razmišljanje: Pomemben del dneva je tudi sedenje za mizo ob obroku z družino, zato se ne bi smeli zapletati z obrokom druge družine.

Drugi pa so pojasnjevali, da je bila Švedska tradicionalno revna dežela in da je bila delitev hrane drugim omejena na bogatejše.

»Švedi kuhajo za ljudi, ki jih pričakujejo (družino). Natančno določijo porcije,« je tvitnil en uporabnik.

»Gostje nas ne motijo, le povejte nam vnaprej in dodali bomo še en krožnik. In na Švedskem se razume, da v hiši prijateljev ne jeste nenapovedano. Tu ni nič hudega,« je pojasnil eden od Švedov.

Druga oseba je pojasnila, da tradicija neponujanja hrane izhaja »iz spoštovanja« do staršev obiskujočega otroka, »ki so morda načrtovali večerjo«, ki bi bila potem zapravljena.

»Pomemben del dneva je tudi sedenje za mizo ob obroku z družino, zato se ne bi smeli zapletati z obrokom druge družine,« so zapisali nekateri Švedi.

Kosilo Vir: Pexels
Švedska: Kosilo za družino, ne pa tudi za prijatelje? Virt: Posnetek zaslona, Twitter

Ko pa se je razprava o švedski kulturni razvnela, so bili številni uporabniki nekoliko užaljeni zaradi tradicije Švedov, ki svojim gostom ne strežejo hrane.

Nekateri so trdili, da je treba otroke – pa čeprav so gostje – vseeno nahraniti, če niso jedli ves dan.

»Zakaj sploh vabite otroke na obisk, ne da bi pomislili, da jih MORATE nahraniti, otroci so po igri utrujeni in lačni,« se je jezil en uporabnik Twitterja.

To je v smislu odnosov z javnostmi najbolj uničujoč teden za Švedsko. Sedaj so videti kot odpadniška država, vse to pa zahvaljujoč le enemu komentarju na Redditu.

Druga oseba, ki je bila vzgojena v Stockholmu pri perzijskih starših, je trdila, da jih je soseda Švedinja med igro pustila »same in lačne« v svoji spalnici, medtem ko je jedla večerjo z družino.

»S sosedo Švedinjo sem imela dobro prijateljstvo VSA LETA in vsakič, ko sem bila pri njej med večerjo, me je pustila samo v svoji spalnici, MI NI REKLA NITI BESEDE in me je nato pustila pri miru približno 20-30 minut, medtem ko sem lačna čakala zgoraj,« je dejala priseljenka iz Irana.

Drugi so kot razloge, da nikoli ne pustijo gosta lačnega v svojem domu, navedli lastno kulturo.

Na Instagram računu @LoverofGeography so prikazali celo zanimiv zemljevid, ki kaže, v katerih evropskih državah bodo pogosteje kot v drugih nahranili svoje goste.

Nekateri so se nato pošalili in dodali še zemljevid ameriških držav, iz katerega naj bi bilo razvidno, kje je bolj verjetno, da vam bodo gostitelji ob prihodu ponudili marihuano (namesto hrane)…

Skandinavske države, kot so Norveška, Švedska in Finska, pa so bile na prvem zemljevidu (gostoljubnosti) označene z rdečo, kar pomeni, da je tu »zelo malo verjetno, da vam bodo dali hrano.«

Za sredozemske države, kot so Italija, Španija in Grčija, pa je obveljalo, da bodo »skoraj vedno« (temno modro) gostom postregli s hrano.

Povsem drugače pa je v drugih državah sveta.

Kosilo
Vir: Posnetek zaslona

»Medtem v Indoneziji vsak dan kuhamo dodatno hrano, če pridejo prijatelji, družina in sosedje med kosilom ali večerjo,« je tvitnila ena oseba, nekdo drug pa je dodal: »To, kar počnejo Švedi - se v azijskih družinah ne dogaja. Če nima dovolj, potem gostitelj ne bo jedel, da bi lahko dal več gostu.«

Druga oseba je zapisala: »Samo, da veste, temnopolti gledajo drugače na ljudi, ki to počnejo. Če otroka ne nahranite, ko se pride igrat, medtem ko so vsi drugi jedli, je s tem zagotovljeno, da ta otrok nikoli več ne bo prišel skozi vaša vrata. Mi nahranimo vse. Tudi ko nimamo dovolj.«

Drugi uporabniki družbenih omrežij pa so poudarjali, da se v številnih drugih državah, na primer v Indoneziji, hrana uporablja tudi kot oblika komunikacije.

Tudi v Avstraliji so prepričani, da bi morala fizična prisotnost voditi k povabilu na obrok.

Za mnoge Južnoazijce, kot sem jaz, hrana ni samo jezik ljubezni, ampak tudi sredstvo za izražanje naše krivde, obžalovanja, podpore – v bistvu medij naših odnosov.

Kot je zapisal Lévi-Strauss, prehranjevanje z drugimi temelji na vzajemnosti: sprejem gostov se poplača s ponudbo obroka.

S kulturnim pomenom hranjenja sta se ukvarjala tudi sociologa Maurice Bloch in Pierre Bordieu.

Kot je zapisal Bloch v splošnem velja, da je »v vseh družbah delitev hrane način vzpostavljanja bližine, nasprotno pa je zavračanje delitve eden najbolj jasnih znakov distance.«

To lahko opazimo tudi v lastnih življenjih.

Raje jemo s prijatelji kot s tujci.

Možno je sedeti preblizu ljudem, ki jih ne poznamo, in včasih sedimo premalo blizu do tistih, ki jih imamo radi.

Obstajajo tudi opazne razlike v pričakovanem vedenju pri uživanju hrane, ki se jé s prsti v primerjavi s hranjenjem, ko sedimo.

Jashiree Kumar
Jashiree Kumar: »Za mnoge Južnoazijce, kot sem jaz, hrana ni samo jezik ljubezni, ampak tudi sredstvo za izražanje naše krivde, obžalovanja, podpore – v bistvu medij naših odnosov.« Vir: Posnetek zaslona

V Aziji je očitno drugače kot v nordijskih državah.

»Odkar sem živa, je bila hrana prevladujoči jezik ljubezni za Južnoazijce, kot sem jaz. Ko sem se po pretepu želela opravičiti bratu in sestri, sem naredila njihove najljubše sendviče s špinačo in koruzo. Ko me starši želijo počastiti, mi ponudijo poln krožnik narezanega sadja. Ko se s prijateljico skregava, greva naslednji dan ven na biryani ali pa mi pošlje piškote. Za mnoge Južnoazijce, kot sem jaz, hrana ni samo jezik ljubezni, ampak tudi sredstvo za izražanje naše krivde, obžalovanja, podpore – v bistvu medij naših odnosov,« je zapisala Jaishree Kumar v članku, ki ga je objavil Vice.

Zelo gostoljubni in širokogrudni pri delitvi hrane so tudi Indijci, Pakistanci, Iranci, Turki, Filipinci in mnogi drugi »južnjaki.«

Medtem pa se je vsa razprava, kljub številnim pojasnilom in sociološkim teorijam - v splošnem precej klavrno izšla za Švede.

Kar je še dodatno podčrtalo moč družbenih medijev danes...

»To je v smislu odnosov z javnostmi najbolj uničujoč teden za Švedsko. Sedaj so videti kot odpadniška država, vse to pa zahvaljujoč le enemu komentarju na Redditu,« je zapisal James Hennessy.

In kam spada Slovenija?

Slovenija še sodi med nekoliko gostoljubnejše države, kjer bo gostu skoraj vedno ponujena hrana –, a ne tako zelo, kot je to običaj na primer v južnoevropskih ali balkanskih državah.

Kar je morda tudi razlog, da mnoge Slovenke in Slovenci tako radi potujejo na jug…

Po drugi strani pa je res, da omenjeni zemljevid prehranjevalnih navad, ko gre za strežbo hrane prijatelju/gostu, kaže to, kar si mnogi v Sloveniji nadvse želijo -, da Slovenija ni del Balkana.

Torej po gostoljubnosti res ni povsem, čeprav mu je vsaj blizu.

Kar je v konkretnem primeru slaba tolažba, ker očitno v večini sveta to, da nisi zelo radodaren do gostov - ne velja za nekaj pozitivnega.

V vsakem primeru - glede na odzive na družbenih omrežjih - je pomanjkljivo gostoljubje nekaj, s čemer se ni pametno hvaliti.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke