REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Kitajska po zgledu Josipa Broza zbuja NEUVRŠČENE: Peking si z zavezniki prizadeva za konec ameriške nadvlade

Kitajska po zgledu Josipa Broza zbuja NEUVRŠČENE: Peking si z zavezniki prizadeva za konec ameriške nadvladeTekma za varnost: Xi Jinping in Joe Biden. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Na svetovnem političnem parketu nastaja zavezništvo držav, odločno, da se zoperstavi hegemoniji Združenih držav Amerike.

Peking preprosto ni mogel jasneje izraziti svojega nezadovoljstva z Joejem Bidnom - medtem ko se je ameriški predsednik mudil na snidenju z vodji varnostne skupine Quad v Tokiu, so kitajski in ruski jedrski bombniki preleteli Japonsko morje, poročajo kitajski mediji.

Med Pekingom in Washingtonom so napetosti na višku tudi zaradi Bidnove izjave na robu srečanj na Japonskem, ko je opozoril Kitajsko, naj ne napada Tajvana.

Biden je namreč na novinarsko vprašanje, ali so v nasprotnem primeru – torej kitajskega napada - Združene države Amerike pripravljene braniti Tajvan, odgovoril pozitivno.

Analitiki opozarjajo, da ZDA v tem delu sveta načrtujejo ukrajinski scenarj.

ZDA in Tajvan sta medtem začela pogovore, katerih cilj je poglobiti svoje trgovinske vezi, medtem ko si Washington prizadeva okrepiti svoj vpliv v regiji, da bi nasprotoval Kitajski, poroča Japan Times.

Bela hiša in Pentagon krepita svoj vpliv v regiji in poglabljata trgovinske vezi s Tajvanom tudi tako, da intenzivno oborožujeta Tajpej.

Analitiki opozarjajo, da ZDA v tem delu sveta načrtujejo ukrajinski scenarj.

Zelenski z Daljnega vzhoda: Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen (蔡英文) je 2. junija obiskala vojake iz 66. brigade marincev, ko so ji predstavili tajvansko protioklepno raketo Kestrel. Tsai Ing-wen (Caj Ingven) je z veseljem poprijela protitankovsko orožje v roke. Komentatorji opozarjajo, da se Tajvan, ki si želi razglasiti neodvisnost, intenzivno pripravlja na vojno navkljub dejstvu, da Peking ostaja zvest politiki »ene Kitajske«. Vir: Posnetek zaslona, Taiwan News

»Zahodni mediji bodo iz tajvanske Tsai Ing-wen naredili ultimativno Železno Lady, zgledujoč se na nekdanjo britansko premierko Margaret Thatcher. Legenda o pogumni Tsai Ing-wen bo kmalu nadomestila narativ 'heroja Volodimirja Zelenskega'. Dobila bo več orožja kot Ukrajina, ker je Kitajska močnejši tekmec kot Rusija,« so komentarji, ki so ob novici o oboroževanju Tajvana preplavile medije na Vzhodu.

Medtem Kitajska uporablja tudi manj grobe taktike, da bi se diplomatsko zoperstavila Združenim državam.

Peking je začel promovirati svojo Globalno varnostno pobudo (GSI), predlog za alternativni varnostni red, ravno takrat, ko se je ameriški predsednik podal na turnejo po Aziji, poroča Financial Times.

Pobuda, ki jo je aprila predlagal Bidnov kitajski kolega Xi Jinping, je skupek političnih načel, kot sta nevmešavanje in nezadovoljstvo z »ameriško hegemonijo.«

To nezadovoljstvo je nedavno izpričal tudi Wang Wenbin, tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva: »Kitajska poziva ZDA, naj se ne postavljajo po robu 1,4 milijarde Kitajcem. Kitajska bo sprejela odločne ukrepe za zaščito svoje suverenosti in varnostnih interesov. Trdno stojimo za tem, kar govorimo.«

Odločnost Kitajske, da se zoperstavi vmešavanju ZDA v suverenost Kitajske, je znova potrdil tudi njegov kolega, Zhao Lijian:

Zavedajoč se, da je potrebna širša fronta držav, ki bi se uprla ameriški nadvladi, je kitajskemu predsedniku prišlo na misel, da tudi drugim državam, ki niso blokovsko opredeljene (beri: niso v NATO paktu) ponudi širše zavezništvo.

Če je danes ena stran v spopadu Rusija, druga pa so zahodne države na čelu z ZDA, potem Kitajska tako ponuja vsem državam še tretjo pot -, da se v čim večjem številu zberejo okoli kitajske, toda globalne pobude.

Če je danes ena stran v spopadu Rusija, druga pa so zahodne države na čelu z ZDA, potem Kitajska tako ponuja vsem državam še tretjo pot -, da se v čim večjem številu zberejo okoli kitajske, toda globalne pobude.

V bistvu gre za idejo, sposojeno od nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, ki se je na sestanku na Brionih julija leta 1956 sešel z Džavaharlalom Nehrujem in Gamalom Abdelom Naserjem.

Kot voditelji Jugoslavije, Indije in Egipta so se dogovorili za bodočo politiko združevanja neodvisnih držav, ki niso pripadale nobenemu od blokov v času hladne vojne.

Poleg Tita, Naserja in Nehruja med ustanovitelje Gibanja neuvrščenih štejemo še indonezijskega voditelja Ahmeda Sukarna in predsednika Gane Kwameja Nkrumaha.

Spomnimo, neuvrščene države so tvorile gibanje, v katerega je bilo včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav.

Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklerativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom ZDA, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija.

Tito je bil tudi prvi Generalni sekretar gibanja neuvrščenih; isto funkcijo je med letoma 1989 in 1990 opravljal tudi bivši jugoslovanski in slovenski predsednik Janez Drnovšek.

S koncem hladne vojne in razpadom ene od ustanovnih članic Jugoslavije je gibanje izgubilo na pomenu in vplivu.

Države Južne Amerike, Azije in Afrike so voljne poiskati alternativo sistemu, v katerem prevladujejo ZDA.

Gibanje naj bi trenutno še vedno združevalo 120 stalnih članic in 17 članic, ki imajo status opazovalke.

Zadnje tri konference gibanja neuvrščenih so bile leta 2012 v Iranu, leta 2016 v Venezueli in pred dvema letoma v Azerbajdžanu.

Oktobra leta 2021 so proslavili 60. obletnico svoje ustanovitve na veliki konferenci v Beogradu. Srbija, ena od naslednic SFRJ ostaja opazovalka tega gibanja.

Kitajska pa si prizadeva ustvariti podobno koalicijo držav, ki bi okrepile ne le medsebojno ekonomsko, ampak tudi politično in varnostno sodelovanje. Morda gre celo za oblikovanje novega bloka držav.

Kot kaže primer Argentine (zgoraj), so države Južne Amerike, Azije in Afrike voljne poiskati alternativo sistemu, v katerem prevladujejo ZDA.

Zdaj Peking poskuša pritegniti še druge države k svoji pobudi.

Xi Jinping je 19. maja v videonagovoru zunanjim ministrom iz skupine velikih gospodarstev v razvoju BRICS navdušeno hvalil svojo pobudo.

Predsednik Kitajske je članice BRICS (gre za akronim, skovan za povezovanje petih velikih nastajajočih gospodarstev: Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike) pozval, naj »okrepijo medsebojno politično zaupanje in varnostno sodelovanje … v cilju uresničitve medsebojnih bistvenih interesov in odprave glavnih skrbi, ob tem pa naj spoštujejo suverenost, varnost in razvojne interese drug drugega, nasprotujejo hegemoniji in politiki moči, predvsem pa zavrnejo miselnost hladne vojne in blokovske konfrontacije ter si skupaj prizadevajo za izgradnjo globalne varnostne skupnosti za vse.«

Zdaj Peking poskuša pritegniti še druge države k svoji pobudi.

V dneh, ki so sledili je kitajski zunanji minister Wang Yi pridobil izjave o podpori pobudi GSI s strani Urugvaja, Nikaragve, Kube in Pakistana.

Pobudo sta podprli tudi Indonezija in Sirija.

Kitajski zunanji minister Wang Yi piše v knjigo obiskovalcev Državne hiše v Suvi na Fidžiju v okviru turneje po Pacifiku. Vir: Twitter, posnetek zaslona

Financial Times komentira, da je ta pobuda del »mrzličnih prizadevanj« Pekinga, da bi se zoperstavil bloku pod vodstvom Amerike, ki je krivi za svetovni konflikt in napetosti.

Tian Wenlin, profesor mednarodnih odnosov na univerzi Renmin v Pekingu, je svetovni red pod taktirko Zahoda označil za »barbarski in krvav« ter obtožil Združene države, da potiskajo druge narode v vojne.

»Države … kličejo po novi globalni varnostni paradigmi, ki temelji na enakosti in medsebojnem zaupanju naspram hitrih sprememb v mednarodnem okolju,« je nedavno zapisal Tian v eseju in dodal, da je »posledično Globalna varnostna pobuda zasnovana za zaščito varnostnih interesov širšega kroga ljudi po vsem svetu.«

Osredotočenost Pekinga na varnost pomeni odmik od njegovega tradicionalnega pristopa v mednarodnih odnosih.

»Prej, ko so kitajski uradniki govorili o tem, kako bi se reševali konflikti in varnostna vprašanja v svetu, je bil poudarek na razvoju. Odgovor je bil zagotoviti blaginjo za te problematične regije. Toda zdaj je prišlo do spremembe prioritet,« opozarja Bates Gil, profesor azijsko-pacifiških varnostnih študij na Univerzi Macquarie.

Nuja po večji vlogi varnosti je očitna v Pacifiku, kjer Kitajska hitro širi svoj vpliv na račun zahodnih sil, ki so v preteklosti prevladovale v regiji.

Wang je na turneji v osmih pacifiških otoških držav predlagal sporazum o sodelovanju, ki bo zajemal vse od carin do ribištva.

Toda prvi od osmih članov osnutka zadevnega sporazuma se osredotoča na varnost, vključno s skupno politiko izvajanja zakonodaje in kibernetske varnosti.

M. Taylor Fravel, direktor programa varnostnih študij Tehnološkega inštituta Massachusettsa (MIT), je za Financial Times povedal, da v kitajski pobudi vidi del poskusa Pekinga, da diskreditira globalno vlogo Amerike.

Varnostni strokovnjaki poudarjajo, da je načrtovanje kitajske pobude potekalo pred rusko invazijo na Ukrajino.

»Mislim, da se bodo osredotočili predvsem na države v razvoju. To je očitno velika prednostna naloga, ki si jo je zadala Kitajska, še posebej v luči njenega odmika in odtujenosti od večine Evrope,« je poudaril Fravel.

Po drugi strani kitajski diplomati promovirajo Globalno varnostno pobudo (GSI) s članki v lokalnih medijih in na spletnih straneh svojih veleposlaništev v državah v razvoju, vključno z Indijo, Filipini, Ugando, Somalijo in Kenijo.

Varnostni strokovnjaki poudarjajo, da je načrtovanje kitajske Globalne varnostne pobude potekalo že pred rusko invazijo na Ukrajino.

»To je naslednji korak v Xijevih prizadevanjih, da globalno varnost oddalji od miselnosti iz časa hladne vojne, kar v resnici počne že od leta 2014,« je za Financial Times povedal neimenovani svetovalec kitajske vlade.

Toda ukrajinska vojna je naredila kitajska prizadevanja po eni strani še bolj nujna, po drugi strani pa še bolj težko dosegljiva.

»Odkar se je začela vojna v Ukrajini, si Kitajska v določeni meri prizadeva za obrambo ruskih 'legitimnih varnostnih interesov'. GSI v resnici izposoja prvine iz ruskih konceptov ‘nedeljive varnosti’,« izpostavlja Paul Haenle, direktor Carnegiejeve fundacije za mednarodni mir, ki deluje v okrilju centra Carnegie-Tsinghua v Pekingu.

Pobuda želi tudi preprečiti negativne posledice podpore Kitajske Rusiji.

»GSI je tudi neke vrste korektiv kitajskega odziva Kitajske na vojno v Ukrajini, ki je postavil pod vprašaj zavezanost Pekinga multilateralizmu in mednarodnemu redu,« je opozorila Courtney Fung, profesorica na Oddelku za varnostne študije in kriminologijo na Univerzi Macquarie.

Analitiki predvidevajo, da bi Peking lahko kmalu v celoti institucionaliziral svoj program varnosti, ki je nasprotje ameriškemu bloku, tako kot je Kitajska storila s svojo pobudo En pas, ena cesta (Belt and Road Initiative – BRI), katere avtor je prav tako kitajski predsednik Xi Jinping, s katerim želi uveljaviti alternativni pogled na globalizacijo, ki temelji na integriranem sistemu fizične infrastrukture.

Materialni svet ladij in vlakov naj bi zamenjal nematerialni svet financiranja.

Alternativni pogled na globalizacijo: En pas, ena cesta. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Xi si je zamislil BRI kot neposredni način, da se stara, nestabilna globalizacija, ki jo vodi Zahod, odvrže na smetišče zgodovine.

Pobuda Belt and Road je bila oznanjena leta 2013, vendar so se ji številne države pridružile šele leta 2016.

Medtem je Evropska unija decembra lani napovedala svojo alternativo tej pobudi.

Kitajska je na zavračanje Evrope, da podpre pobudo Belt and Road odgovorila s širjenjem svojega vpliva tudi na afriški celini.

Kot poroča South China Morning Post, so načrti Kitajske na črni celini zelo ambiciozni - poleg že obstoječega čezmorskega vojaškega oporišča, ki je leta 2017 zraslo v Džibutiju (Peking naj bi imel do leta 2026 v tej državi lahko nastanjenih do 10.000 vojakov), naj bi se lotila gradnje še drugega.

Peking prav tako opozarja na hinavščino Zahoda in zahodnih medijev.

Ko je na primer nemški kancler Olaf Scholz pred kratkim obiskal Senegal, so predvsem zahodne tiskovne agencije in mediji poročali, češ da gre samo za »potovanje v Afriko«.

Ko pa kitajski zunanji minister Wang Yi obišče Afriko, je za poročevalce z Zahoda to že »boj za Afriko«.

Opisano poročanje je tako za kitajsko stran kot druge države, ki se skušajo izviti izpod ameriške nadvlade, dokaz, da so Zahod in zahodni mediji skrajno pristranski.

Še vedno kolonialni.

Zato izgubljajo svoj nekdanji vpliv in sloves svobodnih in demokratičnih.

»Kitajci želijo utrditi velik ‘tretji tabor’ držav, ki nočejo zavzeti strani v polariziranemu svetu.

Toda tako široko in nejasno opredeljeno strategijo bo stežka izvajati na globalni ravni,« je v upanju, da pobuda Xi Jinpinga ne bo uspešna v izpodrivanju ameriške hegemonije, škodoželjno skelnila Yun Sun, direktorica kitajskega programa Centra Stimson v Washingtonu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke