REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kaj so vam »osrednji mediji« znova zamolčali ali zakaj bo evropski naftni embargo katastrofa za EU

Kaj so vam »osrednji mediji« znova zamolčali ali zakaj bo evropski naftni embargo katastrofa za EULuknjičav evropski naftni zid, ki ga bomo plačali potrošniki. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Evropska unija je po številnih zapletih vendarle sprejela naftni embargo.

Zmagovalka dogovora bo Madžarska, skupaj s Slovaško in Češko, ki se oskrbujejo po naftovodih iz Rusije, saj so iz sankcij izvzete.

Zmagovalka dogovora bo Madžarska, skupaj s Slovaško in Češko, ki se oskrbujejo po naftovodih iz Rusije, saj so kopenski naftovodi iz sankcij izvzeti.

Madžarska si je celo isposlovala, da ima pravico do uvoza ruske nafte po morju, če se karkoli zgodi naftovodu, ki prinaša nafto do Madžarske preko Ukrajine.

Vse ostale evropske države, vključno s Slovenijo pa bodo zaradi sporne odločitve plačale visoko ekonomsko ceno.

Ta bo po žepu udarila tudi potrošnike.

Zakaj, bomo pojasnili v nadaljevanju – gre pa za umazane podrobnosti ukrepa, o katerih »osrednji« mediji seveda ne poročajo.

Po zahtevnih pogajanjih so države Evropske unije sklenile dogovor, da bodo v okviru najnovejšega svežnja sankcij proti Rusiji do konca leta za 90 odstotkov zmanjšale uvoz nafte in naftnih izdelkov iz Rusije.

V šestih mesecih bo prekinjena dobava surove nafte, v osmih pa naftnih izdelkov.

Iz sankcij je izvzeta dobava nafte prek južnega kraka naftovoda Družba, prek katerega se oskrbujejo Madžarska, Slovaška in Češka.

Pod črto: gre za le okoli 10 oziroma 11 odstotkov izvoza ruske nafte.

Pod črto: gre za le okoli 10 oziroma 11 odstotkov izvoza ruske nafte.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je bila pred začetkom ruske ofenzive v Ukrajini skoraj polovica ruske surove nafte in naftnih izdelkov izvoženih v Evropo.

V državah EU-ja je uvoz ruske nafte predstavljal četrtino vse uvožene nafte, kažejo podatki za leto 2020. Dve tretjini ruske nafte pride v EU s tankerji, ostalo prek kopenskih naftovodov.

Naftovod. Vir: Posnetek zaslona, Telegram

Dnevno je EU uvozila 2,2 milijona 159-litrskih sodčkov nafte, od tega 0,7 milijona sodčkov prek plinovodov, in še 1,2 milijona sodčkov naftnih izdelkov.

Vendar pa bolj natančne analize kažejo, da se je Evropa »zapleskala« v kot in ima sedaj le dve slabi možnosti.

30. maja je namreč Bruselj: (a) opustil svojo prejšnjo deklarirano strategijo »kupovanja ruske nafte, da bi preprečil, da bi jo Moskva prodajala drugje po naraščajočih cenah« (???) in (b) odobril svoj paket sankcij št. 6, ki uvaja prepoved uvoza ruske nafte po morju.

Tako se bo do božiča 65 odstotkov evropskih držav, ki danes za potrošnike uvažajo rusko morsko nafto, nenadoma soočilo z eno od dveh zelo škodljivih možnosti, medtem ko bo preostalih 35 odstotkov držav oziroma prebivalcev teoretično imelo koristi od ruskega plinovoda Družba (v prevodu: Prijateljstvo), ki jih bo še naprej varno oskrboval z odlično nafto iz Urala.

V tem embargu se skriva zelo pomembna zadeva, ki spreminja igro, ki je kratkovidni politiki EU še niso dojeli, kaj šele odpravili.

V tem embargu se namreč skriva zelo pomembna zadeva, ki spreminja igro, ki je kratkovidni politiki EU še niso dojeli, kaj šele odpravili.

In to jih bo močno udarilo po glavi, skupaj z njimi pa tudi evropske potrošnike.

Poglejte si (fotografija spodaj) na primer police na Finskem. Zavrnila je plačevanje v rubljih in ostala brez ruskega plina. Sedaj pekarne ne morejo peči kruha -, ki ga zato ni.

Bomo takšne prizore kmalu gledali tudi v Sloveniji?

Se bomo izstradali, da bi pomagali Ukrajini?

Neruska nafta, ki bi se pričela dovajati v druge rafinerije in druge obrate za kemično predelavo v Evropi, ki so bili doslej prilagojeni ruski nafti bi lahko namreč povzročila opustošenje z negativnim vplivom na celotno gospodarstvo, ki bo neposredno vplivalo tudi na preostalih 35 odstotkov domnevno še vedno »varnih« potrošnikov znotraj EU.

Vprašanje je, kdo bo sploh kupoval bencin in nafto od predelovalcev, ki bodo po desetletjih enega tehnološkega procesa v naglici spremenili tehnologijo, da bi lahko predelovali neruske mešanice nafte?

Obstajajo namreč resne razlike med ruskimi in neruskimi mešanicami nafte, ki se nato prenašajo tudi na skladišča in tako naprej.

Vir: Posnetek zalsona, Twitter

Predelave rafinerij bodo stale ogromne zneske in ni jasno, ali jih bo mogoče učinkovito predelati v doglednem času.

Z drugimi besedami to pomeni, da bodo odslej evropske rafinerije morda še naprej kupovale rusko nafto, le da jo bodo kupovale od toliko posrednikov, da se bo na koncu zabrisala sled za prvim prodajalcem.

Seveda pa obstaja še ena možnost: goljufanje in tihotapljenje.

Z drugimi besedami to pomeni, da bodo odslej evropske rafinerije morda še naprej kupovale rusko nafto, le da jo bodo kupovale od toliko posrednikov, da se bo na koncu zabrisala sled za prvim prodajalcem.

Pri vsaki transakciji bo seveda potrebno plačati še znesek za posredovanje in tako bo cena »uradno neruske nafte« hitro naraščala.

Ruska nafta se bo prodajala tretjim osebam tolikokrat, kot je potrebno, tako da prvotnega ruskega vira ne bo več mogoče izslediti, s čimer bi jo razglasili za nerusko in jo dostavili v evropska pristanišča.

»Ruska nafta se bo prodajala tretjim osebam tolikokrat, kot je potrebno, tako da prvotnega ruskega vira ne bo več mogoče izslediti, s čimer bi jo razglasili za nerusko in jo dostavili v evropska pristanišča. To lahko vključuje tudi STS ali prenose od ladje do ladje.

Pravzaprav, še preden bi jo sploh načrpali v prvi tanker nekje v Rusiji, bi lahko rusko nafto, ki je zdaj prepovedana v EU, prodali vsaj enkrat, morda večkrat. Seveda se pri vsakem podajanju rok doda nekaj pribitka, da se upraviči naložba ... in tveganje, da vas nekje ob meji ujamejo.

Tako bo ista odlična ruska nafta prišla v Evropo z vsaj 35 do 50 odstotkov višjo ceno…« analizira Saker, znan proruski portal za geopolitične analize.

Dodatno goljufanje bi lahko vključevalo tudi mešanje ruske nafte z mešanicami drugih derivatov drugačnega izvora ali celo izkoriščanje odcepa plinovoda Družba proti jugu in podobno…

Toda nič bolje ne bo, če bi evropski embargo celo »uspel«.

V tem primeru bomo imeli na domnevno enotnem evropskem trgu možnost pridobitve poceni in kvalitetnih goriv, ki bodo rezultat dotoka nafte po naftovodu Družba, ti izdelki pa bodo soočeni s precej dražjo nafto, ki bo iz drugih držav pritekala v druge evropske rafinerije po morju in jih bodo dodatno dražile investicije v predelavo rafinerij.

To pomeni, da je Bruselj večini evropskih rafinerij ustvaril nelojalno konkurenco na evropskih tleh, največje dobičke pa bodo pobrala madžarsko gospodarstvo in gospodarstva Češke in Slovaške.

V ozadju embarga je morda skrita želja EU, da popolnoma uniči naftno industrijo Rusije.

Znano je namreč, da se naftne vrtine le stežka »začasno zaprejo«, saj lahko takšno začasno zaprtje velikokrat pomeni uničenje vrtine.

Je pa jasno, da bo imel madžarski MOL v prihodnosti velike dobičke, predvsem pa tudi - kvalitetno gorivo. Za ostale rafinerije bo to težko dosegljiv cilj... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Po drugi strani pa na svetovnem trgu vlada pomanjkanje tankerjev.

Zato v EU verjetno upajo, da Rusija ne bo mogla dovolj hitro preusmeriti toka nafte preko tankerjev drugam in bo tako zaradi prepolnih skladišč nafte utrpela nenadomestljivo škodo.

Toda tu bi morda Rusiji lahko pomagala Kitajska, največja proizvajalka tankerjev.

Pa tudi države kot so Indija so že za nekaj desetkrat povečale uvoz nafte iz Rusije.

Nerazumljiva skrivnost je, kako se bo vse to izvajalo hkrati ob ohranjanju trenutne proizvodnje v rafinerijah in predelovalnih obratih, kot narekujejo trenutne zahteve oskrbe. Sama zasnova in izdelava teh rafinerij je temeljila na določenih specifičnih vrstah nafte znotraj ozkih variacij v mešanici in kakovosti ter ob predpostavki stalne dobave.

Jasno je le nekaj – EU je pravkar zapovedala globoke – in v marsičem nemogoče – nujne spremembe evropskih rafinerij in obratov za kemično predelavo, da bi jih prilagodili novim, še neznanim surovinam.

Številne rafinerije EU so bile zgrajene za predelavo nekaterih vrst nafte, ki jih najdemo v Rusiji.

Sama zasnova in izdelava teh rafinerij je temeljila na določenih specifičnih vrstah nafte znotraj ozkih variacij v mešanici in kakovosti ter ob predpostavki stalne dobave.

Variacije znotraj nafte so običajno manjša od 15 odstotkov glede na količino in dan – zagotovljena dostava pa je običajno več kot 30 let (najpogosteje 50 let in več).

Neprekinjena oskrba s kakovostno nafto je ključnega pomena za delovanje rafinerije ali katerega koli kemičnega obrata.

Vsako evropsko pristanišče bo verjetno zahtevalo spremembo.

Ruski naftovodi
Ruski naftovodi proti Zahodu. Vir: Bloomberg, posnetek zaslona

S prilagajanje novim zahtevam glede ravnanja, razkladanja, skladiščenja in dodatne dostave neruske nafte iz katere koli flote tankerjev to pomeni gradnjo novih namenskih objektov.

Nerazumljiva skrivnost je, kako se bo vse to izvajalo hkrati ob ohranjanju trenutne proizvodnje v rafinerijah in predelovalnih obratih, kot narekujejo trenutne zahteve oskrbe.

Seveda bodo države sebične in na primer Poljska v svojem baltskem pristanišču Gdansk ne bo poskrbela za nemške potrebe. Poljska ima zdaj druge prednostne naloge in pomoč Nemčiji ni ena izmed njih.

To bo močno vplivalo na logistiko nemških rafinerij, zlasti v Gdansku.

Toda predsednika Poljske to ne skrbi preveč. Morda zaradi predzgodovine njegove družine?

Njegov dedek je bil tesen sodelavec vojnega zločinca Stepana Bandere, ukrajinskega nacionalista in sodelavca nacistov, ki je bil zvest Adolfu Hitlerju in med drugo svetovno vojno pobil na stotisoče Judov in Poljakov... In se je celo sam boril - proti Poljakom...

Rostock je sicer nenamensko pristanišče s samo enim tankerskim privezom št. 3.

To kar poskuša izvesti EU je enako, kot da bi poskušali zamenjati vse štiri gume, medtem ko avto neprekinjeno vozi 100 kilometrov na uro.

Problem bo tudi velikost novih plovil iz drugih držav saj sedanji privez omejuje obseg razkladanja surove nafte za vsako plovilo.

Poleg tega Wilhelmshaven (Severno morje, Nemčija) in Gdansk (Baltik, Poljska) zahtevata tudi namensko skladišče in opremo za precej majhne, ​​a pogoste dostave ter namensko odhodno logistiko do pristaniških skladiščnih terminalov Rostock.

Ta pristanišča niso prilagojena za velike tankerje iz Bližnjega vzhoda ali ZDA.

To kar poskuša izvesti EU je enako, kot da bi poskušali zamenjati vse štiri gume, medtem ko avto neprekinjeno vozi 100 kilometrov na uro.

Kot je napovedal poročevalec iz Harkova Gonzalo Lira, bosta edini državi, ki bosta energetsko in prehrambeno krizo dočakali precej drugače tokrat Madžarska in Srbija.

Nova nafta bo za številne rafinerije pomenila inženirsko-kemijsko-logistično nočno moro, ki ne obeta nič dobrega.

Nižja ali napačno prilagojena kakovost nafte bi pomenila slabo delovanje in operativna tveganja z resnimi okvarami in poškodbami ter izpadom, ki ga verjetno ni mogoče popraviti v rafinerijah, predelovalnih obratih in ob končni uporabi.

Goriva v Evropi bi zato lahko bila slabše kakovosti, pogostejše bodo reklamacije, škode, popravila, morebitne nesreče in tako naprej.

Nafta
Neizogibno: Spremembe tehnoloških procesov bodo prinesle dodatno povečanje cen naftnih derivatov v EU. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Ob tem se bodo proizvodni stroški v EU povečali, gospodarstva pa bodo propadala.

Zaprte tovarne in rafinerije bodo vplivale na vse.

Cene se bodo dvignile.

Medtem pa je Indija že povečala nakupe ruske »morske nafte za 25-krat«.

To je za 2500 odstotkov.

In predelano prodaja nato tudi v EU.

Ceno teh obvodov pa bodo seveda plačale evropske države ali kupci.

Trditve, da je vse to potrebno zaradi Ukrajine so zato neutemeljene in to vedo tudi stari novinarski mački, kot je Ciril Brajer.

Medtem pa je Indija povečala nakupe ruske »morske nafte za 25-krat«, to je za 2500 odstotkov!

To preoblikovanje in naknadno opremljanje rafinerij pa bo porabilo ogromne količine evrov, človeških virov, strokovnega znanja, poskusov in napak, tveganja in veliko trdega dela ter veliko časa.

Potrebno bo investirati tudi v razne vrste senzorjev, modificirati programsko in strojno opremo ter kupiti novo opremo.

Zato embargo ne bo dal učinkov – ali pa bodo na koncu za prekinitev dobav iz Rusije največjo ceno plačali evropski kupci, medtem ko bo Moskva nafto uspela prodati tudi izven Evrope.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek