Lavrov: Velik napredek v pogajanjih, nejedrska in neuvrščena Ukrajina se odreka Krimu in Donbasu! Ukrajina: Ni res!

Po oceni ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova je istanbulski krog pogajanj pripeljal do precejšnjega napredka.

Kijev se je odrekel Krimu in Donbasu, je v sredo med obiskom na Kitajskem dejal ruski zunanji minister.

»Menim, da gre za pomemben napredek, ko so ukrajinski pogajalci potrdili potrebo po zagotavljanju nejedrskega, neuvrščenega statusa Ukrajine in njene varnosti zunaj okvira Nata, pa tudi razumevanje ukrajinskih kolegov, da so bila vprašanja Krima in Donbasa trajno rešena,« je Lavrov dejal novinarjem v Tunšiju.

Lavrov says Ukraine and Russia have made “significant progress” and “positive movement” in peace talks.

He says Ukraine has “recognized the need” to give up on NATO – but also that Kyiv understands “the issues of Crimea and Donbas are settled for good.”pic.twitter.com/miIek1CiZb

— max seddon (@maxseddon) March 30, 2022

Lavrov je na Kitajskem zaradi konference o Afganistanu, ki jo gosti njegov kitajski kolega Wang Yi.

Prisotni so bili tudi zunanji ministri Pakistana, Irana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana ter opazovalci iz Indonezije in Katarja.

Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko pa se z Lavrovovo izjavo ni strinjal, češ da ruski diplomat »dokazuje napačno razumevanje pogajalskega procesa.«

»Vprašanja Krima in Donbasa bodo za vedno rešena, potem ko bo Ukrajina obnovila svojo suverenost nad njima,« je tvitnil Nikolenko.

»Med pogovori v Istanbulu je ukrajinska delegacija predstavila svoje predloge, kako doseči ta cilj.«

Lavrov demonstrates misunderstanding of the negotiation process. The issues of Crimea and Donbas will be settled for good after Ukraine restores its sovereignty over them. During the talks in Istanbul, the Ukrainian delegation presented its proposals on how to achieve this goal.

— Oleg Nikolenko (@OlegNikolenko_) March 30, 2022

Ne glede na izjave tiskovnega predstavnika ukrajinskega zunanjega ministrstva pa je čedalje bolj jasno, da je Ukrajina po več kot mesecu dni vojne pripravljena izpolniti ključne ruske zahteve.

Po besedah ​​glavnega ruskega pogajalca Vladimirja Medinskega je na ponedeljkovih mirovnih pogajanjih v Istanbulu Kijev prvič pisno zavezan k več ključnim točkam, pri katerih je Rusija vztrajala, ko gre za dobrososedske odnose in sicer ukrajinski odpovedi članstvu v NATO paktu in jedrskemu orožju.

Medtem ko Ukrajina ni priznala neodvisnosti republik Doneck in Lugansk ter odločitve Krima iz leta 2014, da se ponovno pridruži Rusiji, je Medinski dejal, da se je Kijev pripravljen pogajati o teh točkah. Kremelj je pozneje dejal, da status Krima sploh ni predmet pogajanj, saj gre za regijo Rusije.

#Russia | The Ukrainian delegation to the negotiations with Russia in Istanbul, Turkey, acknowledged that the issues of Crimea and Donbas have been settled, Foreign Minister Sergey Lavrov said from Beijing.https://t.co/lSG7qxVhWC

— teleSUR English (@telesurenglish) March 31, 2022

Vse tri regije (Krim, Doneck, Lugansk) so se odcepile od Ukrajine po državnem udaru februarja 2014 v Kijevu, ki so ga podprli skrajni nacionalisti, te pa so obilno podprle ZDA in njihove tajne službe ter »nevladne organizacije«, specializirane za izvajanje »barvnih revolucij.«

Krim je na referendumu izglasoval ponovno priključitev Rusiji, medtem ko sta Doneška ljudska republika in Luganska ljudska republika razglasili neodvisnost.

Moskva je februarja priznala obe republiki Donbasa, pri čemer se je sklicevala na zavrnitev Kijeva, da izvaja mirovne sporazume iz Minska, ki sta jih leta 2015 pomagali oblikovati Francija in Nemčija.

Washington je podpiral Ukrajino pri njenem sabotiranju omenjenih mirovnih sporazumov, kar je bil prav tako eden od razlogov za sedanjo vojno.

V osvobojenih delih obeh republik lokalno prebivalstvo ruske vojake, kot je videti spodaj, v prizoru iz Melitopola vsekakor ne sprejema kot okupatorje.

Obe republiki Donbasa sta nato z Moskvo podpisali pogodbe o medsebojni pomoči in jo zaprosili za vojaško pomoč pri osvobajanju celotnega območja republik Donecka in Luganska.

Obe republiki je bilo strah tudi ukrajinske ofenzive, ki se je pripravljala.

To pomoč jim je ruski predsednik Vladimir Putin s podporo državnega parlamenta tudi odobril.

Še daljši posnetek herojskih dejanj ukrajinskih domoljubov, ki naženejo vojne ujetnike iz kombija, jih pred kamero ustrelijo v noge, in jih pustijo izkrvavet. Svoje junaštvo tudi snemajo. Kar je prav. Naj cel svet vidi, kaj je Ukrajina. https://t.co/hv8CPQ4UVx

— Upravna Opica (@smrtfasizmu2022) March 27, 2022

Zato se je 24. februarja v Ukrajini začela ruska posebna vojaška operacija s ciljem, da ruski vojaki »demilitarizirajo in denacificirajo« Ukrajino.

Ukrajina vztraja, da je bila ruska ofenziva povsem neizzvana, in zanika trditve, da namerava s silo ponovno zavzeti uporniški republiki Donbasa.