»Tokrat bi Janša volitve rad dobil tako, da medveda priveže na drevo, ta medved pa je Levica. A ljudje niso neumni.«

Fer in poštene volitve so temelj demokracije. Toda jasno je, da poskušajo člani vladajoče koalicije narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi si zagotovili nepošteno prednost.

Z nadzorom nad osrednjimi mediji, podrejanjem institucij in na razne druge načine.

Eden od njih – poskus, da se prepovesta stranki Levica in SD – je na Ustavnem sodišču neslavno propadel.

Kljub temu se zdi, da opozicijske stranke vstopajo v neenakopravno bitko.

Bo sedanji vladi večino volivcev s svojimi energetskimi in drugimi bonbonierami ter zunanjepolitičnimi zgodbami o »herojstvu« predsednika vlade Janeza Janše uspelo prepričati večino?

Točno.

Smrt janšizmu. https://t.co/LytTatP85V

— Amarok Subalpine, dobroimenski optimizator. (@ASubalpine) March 27, 2022

O vsem tem in še marsičem smo se za Insajder.com pogovarjali s koordinatorjem Levice Luko Mescem.

Vlada sedaj »bonbončke« deli že skoraj vsak dan. Kaj je vaša glavna pripomba zoper njihov način vladanja?

Vlada deli te »bonboniere« predvsem po političnem ključu. S tem si kupujejo volitve. Ljudje bodo denar na račune dobili 14. aprila, deset dni pred volitvami. Ne bi moglo biti bolj prozorno. Hkrati pa to na noben način ne rešuje krize, ki jo ljudje doživljajo. Ob tem so v Mariboru, na Jesenicah in še kje stroški ogrevanja zrasli še bolj kot pa v kakšnem drugem kraju, vladna politika pa to čisto spregleda.

Spregleda pa tudi, da bodo dobili dodatke tudi tisti, ki jih ne potrebujejo. Naš odziv bi bil sistematičen. Treba se je zavedati, da se moramo dogovoriti, kako priti do znižanja stroškov življenja. In to tako, da se ljudem ena položnico na mesec enostavno odvzame, to pa je položnica za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vsak bo razbremenjen za 37 evrov mesečno, za 418 letno. Upokojencu, ki ima samo nekaj sto evrov pokojnine pa bo to predstavljalo veliko več kot nekomu, ki ima 2000 evrov plače.

Toda ko se pogovarjamo o tem je slišati tudi preprost ugovor – kdo bo potemtakem napolnil zdravstveno blagajno, če je ne bodo več polnili upokojenci?

Mi smo predlagali sistem, po katerem bi se to preneslo v plače. Malce bi dvignili prispevke delodajalcev za zdravstvo, po drugi strani pa je tako, da če si Slovenija lahko privošči znižanje dohodnine, ki nas bo stalo 800 milijonov evrov, potem je  ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja veliko bolj upravičen ukrep, brez kakršnihkoli prenosov tega stroška na plače ali davke. S tem, da je to veliko pravičnejše, saj se dejansko pogovarjamo o nekakšnem »davku«, ki ga moramo vsi plačevati in to v enakem znesku, kar pomeni, da so zaradi tega veliko bolj prizadeti tisti, ki imajo nižje prihodke. In ti bi bili najbolj razbremenjeni.

Slovenija naj bi po diktatu NATO šla na 2% BDP za vojsko. To je ena milijarda EUR letno, ki bi jo bolje porabili za stanovanja, bolnice, infrastrukturo.

Članice NATO že danes skupaj porabijo 20x več za oboroževanje od Rusije. Mi bomo to zdaj še povečevali?@LukaMesec pic.twitter.com/ziMPsmkdFG

— Levica (@strankalevica) March 24, 2022

Pri dohodnini pa je verjetno prav obratno?

Točno tako. Pri dohodnini pa bo tisti na minimalni ali povprečni plači dobil sedaj v žep trideset ali petdeset evrov, manager pa bo dobil 600 evrov več, pa še pravico do zastonj uporabe Tesle na podjetje, za katero mu ne bo več potrebno plačevati 7500 letne bonitete, kar je še 600 evrov dodatka, če pa oddaja še kakšno nepremičnino, pa bo njegov davek praktično prepolovljen. Z zmanjšanjem dohodnine razbremenjujemo bogate, z zmanjšanjem zdravstvenega zavarovanja pa bi revne.

Tudi v drugih državah v regiji so uvedli podobne ukrepe, a zdi se, da veliko bolj pravične, saj se znižujejo davki na življenjske potrebščine in podobno?

V to, da bi nižji DDV prinesel nižje cene ne verjamem, verjetno bi trgovci obdržali enake cene in pobrali razliko, tako da bi se povečala marža. Verjamem, da bi ljudem zelo pomagalo, če bi jim trajno ukinili eno položnico za 37 evrov mesečno.

Ob tem pa 160.000 državljanov nima osebnega zdravnika. Gre za problem, ki je nastajal skozi leta. Kako bi ga Levica reševala drugače od sedanje vlade? Je problem v tem, da se zasebni sektor napaja iz javnega? Bi morali uvesti kakšne omejitve?

Osnovni problem je ta, da so ljudje, ki študirajo medicino, običajno zelo ambiciozni. In ko zaključujejo študij se odločajo za specializacije, od ortopedije do srčne kirurgije, lepotne kirurgije in tako naprej. Tam lahko tudi delaš ali bleščečo kariero, ali pa zaslužiš veliko denarja - ali oboje. Odločitev za poklic družinskega zdravnika pa je odločitev, da boš ljudem stal ob strani predvsem v ordinaciji, imel relativno ves čas podobno plačo in pristal na to, da v tem poklicu ni veliko možnosti za napredovanja. Pogovarjamo pa se o samih napačnih rešitvah. Eni pravijo, da so rešitev koncesije. Ker bodo podjetniki in bo to začelo zanimati tudi ambiciozne ljudi.

Druga stran pa pravi, da če ni družinskih zdravnikov, jih pač dajmo uvozit. Ker je to prvi stik z zdravstvenim sistemom, pa mora to po našem mnenju biti nekdo, ki se z njimi zna pogovarjati in jih razume. Zato je dobro, če pozna ljudi in kraje.

Rešitev je v tem, da se začne iskati zdravnike že med srednješolci, da se na fakulteti odpre posebna smer za družinske zdravnike in da tako bazen možnih kandidatov za zdravnike razširimo do te mere, da bomo z na primer 100 mesti letno pokrili vse potrebe, ki jih imamo. Sedaj, ko jih iščemo med vsemi, ki so končali šestletni študij medicine pa jih imamo od stotih letno samo osemnajst. In to seveda je problem.

Da bi to spremenili bi morali priti na oblast. Za to pa potrebujete zaupanje ljudi. Ankete kažejo, da Levici ljudje zaupajo, kljub temu pa se pogosto, predvsem iz desnice sliši očitek, da se boste »znova skregali« in da z ostalimi iz koalicije ne boste sposobni vzdržati na oblasti skupaj. Končno ste se razšli s Šarčevo vlado. Zakaj se to ne bi ponovilo, kaj bi bilo tokrat drugače, ob tem pa je v igri še Golob, ki je precejšnja neznanka?

Vsi skupaj smo z Janševo vlado dobili lekcijo in vemo, da se ti dve leti nočne more Janševe vlade ne smeta več ponoviti. Zato je koalicija na levi sredini danes neprimerno trdnejša, kot je bila pred dvema letoma.

Kaj pa Golob? Kako si predstavljate sodelovanje z njim, glede na to, da o njemu in stranki ne vemo kaj veliko? Vi ste z njim našli kar precej skupnih točk? Jih je še kaj več?

Jaz sem se z njim sestal samo dvakrat, enkrat na štiri oči, enkrat pa smo se srečali v koaliciji KUL. Prvi vtis o Golobu ni bil napačen. Smo pa leta 2014 rekli, da gre za spremembo politike in ne le obrazov. In zato ni pomemben samo prvi obraz, pač pa tudi, kakšen program bo imela stranka, kdo jo bo sestavljal in podobno. Glede tega je še veliko neznank. Tako da bomo še videli, ali bo to novi SMC ali pa bo kaj drugega.

Smo pa po pogovorih ugotovili, da smo naravni zavezniki in da je naš cilj isti – zamenjati to vlado in vzpostaviti koalicijo. Golob pa se bo tudi programsko postavil tako, da bo popolnoma kompatibilen z našimi cilji v Koaliciji ustavnega loka.

Vladi ste marsikaj očitali, ampak zdi se, da je taktično zmago Janša dosegel pri zakonu o dohodnini. Kaj se je zgodilo, ste se ustrašili volje ljudi, kot vam je očital Janša in ste pobudo za ta referendum umaknili?

Problem je bil v tem, ker bi na ta način naredili uslugo Janševi vladi. Oni bi šli naprej z demagoško kampanjo in ko bi ljudi vprašali, ali hočejo višje plače, bi seveda vsi rekli da. Le kdo ne bi? Problem pa je, da desna mašinerija, ki obvladuje polovico medijev, ima zaledje Orbánovih oligarhov, ima medije SDS-a in bo šla v kampanjo z 2,5 milijona evrov, kar govorijo sami, mi pa s 100.000 evri, zato bi bil ta pritisk prevelik, da bi lahko ljudem dopovedali, da si bodo škodovali.

Da se bodo s tem, ko se bodo odločili za višje plače, kot pravi desnica, odpovedali 800 milijonom v proračunu, kolikor letno stane celotno osnovno šolstvo. Če bi bilo referendumsko vprašanje pošteno, potem bi moralo, kot je na Twitterju napisal Maks Tajnikar, vprašati ljudi, ali so pripravljeni za nekaj deset evrov plače - pri čemer bo njihov šef dobil desetkrat več - v celoti financirati osnovno šolstvo.

To bi bilo korektno vprašanje. Ampak tega v tej kakofoniji glasov ljudje verjetno sploh ne bi slišali.

Prihodnost za vse, ne le za peščico!

 Programhttps://t.co/YWDwUei28k

 Kandidatna listahttps://t.co/67oUx8x9YA pic.twitter.com/tTGPOxq0Bj

— Levica (@strankalevica) March 26, 2022

Toda vseeno bi morda lahko predvideli, da bo desnica pograbila vašo idejo o referendumu? Ali vas je zmotil datum?

Da, imeli bi ta referendum, vendar ne na dan volitev, kjer bi se to vprašanje porazgubilo med drugimi. Saj vidimo, da SDS in NSi ne ponujata programa za naprej, Trkajo se samo po prsih glede tega, kaj vse so razdelili. S tem smo jim samo vzeli puško iz rok. Bistvo je dobiti volitve, takrat lahko razveljavimo tudi ta zakon, neumno pa bi bilo jim ponujati demagoško volilno kampanjo na tej temi.

Kritični ste tudi do nakupov orožja. Ali ni glavni problem tudi način, na katerega se orožje kupuje? Ne gre samo za cene. V primeru Patrij smo imeli, na primer, vsaj javni razpis, sedaj pa niti tega ni več, pač pa se nakupi izvajajo preko mednarodnih pogodb, ki se jih praktično ne da razveljaviti, niti preko ustavnega sodišča?

To še ni odločeno. Ustavno sodišče je pri 780 milijonskem poslu presojalo o tem, ali je referendum o nabavi oklepnikov protiustaven in so ugotovili da je, ker bi bila ogrožena varnost države. S tem se ne strinjam, o tem smo zavzeli tudi stališče, pa tudi glasovanje na sodišču je bilo pet proti štiri, tako da za odločitev ni bila prepričljiva večina. Pri sedanjem referendumu pa je na ustavnem sodišču drugačno vprašanje, namreč, ali je dopusten referendum o mednarodni pogodbi. Pri čemer je naš argument, da pri pristopu k organizaciji OCCAR ne gre za nobeno mednarodno pogodbo, pač pa za navaden konzorcij držav, ki kupujejo neko orožje.

Tonin pa se je dogovoril, da bo to neka pogodba, ker v ustavi piše, da referendum o mednarodnih pogodbah ni dopusten. Sodišče bo sedaj moralo presoditi, ali je to pogodba takšne vrste, da referenduma res ne sme biti - ali ne. Po našem mnenju gre za konzorcijsko nabavo orožja in nič več.

"Danes je na svetu toliko orožja, da lahko svet, če se zgodi svetovna vojna, nekajkrat uničimo. To je resen znak, da moramo iti v drugo smer, se začeti pogovarjati o umirjanju strasti v svetu, o umirjanju blokovskih napetosti in demilitarizaciji."@LukaMesec v intervjuju za 24ur pic.twitter.com/uujIVcPFkV

— Levica (@strankalevica) March 21, 2022

Vse to bo imelo vpliv na volitve. Toda ali ste prepričani, da zaradi vladne kampanje v zadnjih mesecih volivci ne bodo pozabili na vse napake te vlade v zadnjih dveh letih, od podrejanja javne RTV, pritiska na STA in ostale medije?

Mislim, da je ključen problem vlade v tem, da podcenjuje ljudi. Podcenjuje njihov intelekt in misli, da se jih da s sto evri tu in sto evri tam ter nekaj demagogije kupiti in dobiti na svojo stran. Ampak tej vladi sedaj nasprotuje 70 odstotkov ljudi in mislim, da je stvar nepovratna in da se bo to odrazilo tudi na volitvah.

Ste prepričani v to?

Prepričan sem, da ljudje niso neumni.

Kako pa gledate na že propadlo pobudo, da ukinejo Levico, še predno pride do volitev? Pobudniki so si želeli, da bi se SD in Levica ukinilo, ker se domnevno nista dovolj distancirali od komunizma. Zakaj pa se Levica ni dovolj distanciral od komunizma? Je to res tako težko?

Spomnil bi na tiste volitve leta 2014, ko je zmagal Cerar, Janša pa je bi zaradi korupcije v zaporu na Dobu, kjer je spoznal Snežiča. No, ko je prišel iz zapora, je komentiral, da je Cerar zmagal na volitvah tako, kot je Tito ujel medveda, češ da so mu ga privezali na drevo.

In če zdaj to primero obrnem – tokrat bi očitno Janša rad volitve dobil tako, da medveda priveže na drevo, ta medved pa je Levica. Ampak Ustavno sodišče je to pobudo pravkar zavrnilo »kot očitno neutemeljeno.«

Pobuda za začetek postopka za oceno protiustavnosti programa politične stranke Levica in delovanja politične stranke Levica se zavrne kot, citiramo, "očitno neutemeljena". pic.twitter.com/bD0fuy56xI

— Levica (@strankalevica) March 23, 2022

Ampak to verjetno razkriva, da je Janšo strah?

Da, to razkriva, da ga je strah.

"Rok Snežič, ki si lahko privošči drage plakatne akcije po državi, se vozi z Maseratijem, je dolžen milijone sodiščem in hkrati pravi, da dobiva samo 372 evrov na mesec v gotovini od svoje žene, je imel vpliv na kadrovsko politiko te vlade."

- @LukaMesec na včeraj na RTVSLO pic.twitter.com/yHY428RXy0

— Levica (@strankalevica) March 25, 2022

Zakaj se Levica ni bolj odločno distancirala tudi od komunizma, kot vam očitajo? 

Od leta 1990 naprej smo povsod na zahodu imeli samo še dva pola – liberalce in konzervativce. In to je pripeljalo v svet, ki ga imamo danes. V svet neoliberalizma, v svet ogromne neenakosti, do podnebne krize, krize demokracije in tako naprej. In tretji pol, ki je bil v Evropi zmeraj prisoten, socialisti, smo pač nastali na podlagi zahtev mlajše generacije. In zato ne moremo gledati črno-belo na zgodovino in na 20 stoletje. Potrebno je gledati z barvnim filtrom tudi na socializem, Jugoslavijo in tako naprej in se vprašati, kaj je bilo takrat dobrega, kaj je bilo narobe, zakaj je šlo narobe in podobno.

Nihče ne govori o tem, da bi nekritično opevali stalinizem, ki ga sam vedno kritiziram. In vsekakor ne podpiramo ne množičnih pobojev in ne enopartijskega sistema.

Mar ne bi ponovno uvedi enopartijski sistem, če pridete na oblast, tako da bi bila od strank samo še Levica?

Ne vsekakor ne. Zato tudi pravimo, da smo demokratični socialisti. Gre nam za to, da se demokracija, ki jo imamo, širi, ne pa da se jo oži.

Ampak, ali ne bi socializem, za katerega se zavzemate, zatrl tisto najboljše, kar nam je prinesel kapitalizem, to pa sta svoboden trg in konkurenca?

To se ne bi zgodilo. Jaz sem proti temu, da nam vladajo finančni skladi, korporacije in velekapital in da imamo tako veliko neenakost. Nisem pa proti temu, da lastnina ne bi bila razpršena in da ljudje tudi v tem smislu ne bi imeli svobode. Nismo nostalgiki. Naš pogled je uprt v prihodnost. Mi poskušamo predvsem odgovarjati na krize, ki sta jih povzročila druga dva bloka, konservativni in liberalni.

Če smo že pri zelenem prehodu nas zanima, kaj narediti glede zadeve, o kateri je tudi Evropa zelo razdeljena – z jedrsko energijo?

Levica je tudi zelena stranka. Naši barvi sta rdeča in zelena, v zadnjem času pa vse bolj poudarjamo tudi vijolično – barvo za demokracijo. Pri nas imamo glede tega vprašanja zelo pestro debato v stranki, kompromis, ki ga zagovarjamo, pa je ta – prioriteta je, da se TEŠ zapre do leta 2030, seveda tako, da ne obubožamo Velenja, Šoštanja in okoliških krajev, kot je zaprtje TET obubožalo Trbovlje.

To se ne sme ponoviti. Potrebujemo program o tem, kaj narediti v teh krajih. Do leta 2030 smo tudi obljubili, da bomo za 55 odstotkov zmanjšali emisije. Drug problem pa je, kako zagotoviti izpad energije, ki jo TEŠ proizvaja.

Z novo nuklearko je ne moremo, kajti tudi če jo pričnemo graditi jutri, bo končana čez 15 let, to je že proti letu 2040. Zato moramo v naslednjem mandatu med leti 2022 in 2026 nuklearko odložiti, torej po letu 2026 in v vmesnem času narediti vse, da povečamo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Ste o tem govorili tudi z Golobom?

Smo, predstavili smo mu tudi kompromisno rešitev in v bistvu nas je pozitivno presenetil. Rekel je, da se mu to zdi pragmatičen pogled na slovensko energetiko. Zato pričakujem, da bomo tu našli skupen jezik.

»Takega Janšo poznamo že 30 let. Nenazadnje je leta 1991 na lastno pest odredil, naj se napade ljubljanske kasarne JNA. Kar bi pomenilo, da bi se v Sloveniji razmahnila polnokrvna vojna, kakršno smo imeli v Bosni ali pa na Hrvaškem.«@LukaMesec pic.twitter.com/LaJQITXzBU

— Levica (@strankalevica) March 23, 2022

osamosvojili bi se, vsekakor, a brez enega samega strela, brez ene same žrtve, brez sovraštva, z odprtimi vrati za sodelovanje... morda pa res kakšen mesec kasneje.
toda krvoloki so hoteli drugače. na srečo so jih pametni uspeli brzdat vsaj do neke mere.

— ciril brajer (@CiroBrajer) March 24, 2022

Vse o čem govorite bo mogoče, v primeru, da Levica postane del vlade. Toda ta vlada je naredila veliko število konkretnih sprememb, da bo popravljati napake te vlade zelo težko. Poglejte samo RTV Slovenija, ki je danes preko programskega sveta in urednikov že postala trobilo vladnikov. Podobno je s STA. Ali ne bi bil čas, da se te zadeve postavijo na novo, da se okrepi neodvisnost medijev, nadzornih institucij in podobno? Potrebujemo »zakon o dejanšizaciji«?

Morda res potrebujemo antikorona-paket zakonov, ki bi odpravil vse napake dosedanjih zakonov. Zadnjič sem rekel, da moramo razumeti to, kar se dogaja z državo kot stresni test. Pri bankah so videti stresni testi takšni, da jih revizorji podvržejo hipotetičnim razmeram. Mi pa smo v realnem scenariju prave politične krize in stresni test, ki ga doživljamo je, koliko so naše institucije izpostavljene grobim političnim posegom. In mislim da so vse naša institucije padle na izpitu, z izjemo tožilstva, ki se ni uklonilo, vse ostalo pa se je uklonilo vladi kot vrba v vetru.

Iz tega je potrebno potegniti zaključek, katere stvari bomo popolnoma depolitizirali, na primer policijo, javno radio televizijo, sodstvo in podobno. Mi, na primer, še vedno v parlamentu imenujemo sodnike. Vse to bi morali spremeniti, da se preprečijo podobne zlorabe in skušnjave  katerekoli prihodnjih vlad.

Ampak – vsi se še spomnimo, kako je bil sprejet Grimsov zakon. Po njem danes javna televizija deluje. Bil je potrjen na rederendumu, sprejet kljub velikim kritikam strokovnjakov in potem ga nobena vlada ni spremenila, čeprav je bilo veliko levosredinskih. To je očitno tudi napaka teh strank, čeprav vas med temi ni bilo? Je KUL sposoben to spremeniti, da bo RTV Slovenija bolj podobna BBC-ju?

To je ena glavnih zadev, zaradi katere želimo v vlado. Ker to je ne samo slovenski, to je svetovni problem. Če bereš, kaj se dogaja v ZDA, imajo tam podoben problem. Ko pridejo na oblast republikanci »sestrelijo« vse standarde, ko pridejo demokrati na oblast, pa pravijo 'Ha, saj to nam pravzaprav ustreza.' In tako se dogaja to taljenje snežne kepe. Zdaj moramo to snežno kepo razbiti. Kar počne Janša, to so samo skoncentrirani ekscesi zadnjih 30 let. Morali bomo te standarde dvignit na neko raven, ki bodo vredni te države.

Pazi to...

Luka Mesec je prišel v politiko leta 2014. Zaradi mnenja, da nihče ne sme biti predolgo na funkciji, se bo najkasneje po 12 letih, leta 2026 umaknil.

Na drugi strani Janez Janša, začel leta 1990, po 32 letih - na proslavi stranke napove, da bo čez 10 let še vedno PV. pic.twitter.com/Ne9iiYH0zJ

— Rose (@rose_roseae) March 20, 2022

Saj so tudi televizijci sami naredili predlog zakona, ki bi bil morda dobra osnova?

Res je in ta mandat je bil huda lekcija, ki je pokazala, da je skrajni čas, da to tudi naredimo.

Je možno to, kaj si Levica želi spremeniti povedati zelo na kratko, v treh točkah?

Najprej je potrebno presekati z zniževanjem standardov, narediti rez in postaviti visoke standarde. Druga stvar je dopolnitev pravne države. Mnogi pravijo, da imamo sedaj boljše plače kot kadarkoli, ampak pozablja se, da je streha nad glavo za mlade postala luksuz. Moraš se zakreditirati do pokojnine ali pa plačevati pol plače za najemnino. To ne gre več tako naprej. Država mora zgraditi 30.000 najemnih neprofitnih stanovanj do leta 2030, da se to uredi.

Tretja stvar pa je podnebna kriza, ki jo je treba vzeti resno in do leta 2030 narediti vse, da dosežemo to, kar smo obljubili in to je, da za 55 odstotkov zmanjšamo emisije.

Vse to bo mogoče, če bo predsednik vlade za. Ali zaupate Golobu?

No, kdo bo predsednik vlade, bodo povedali volivci…