Nova igralniška zakonodaja: manj denarja invalidom in več odvisnikov od iger na srečo, Levica zahteva referendum!

V Levici so prepričani, da spremenjena zakonodaja na področju iger na srečo prinaša nove nevarnosti za slovensko družbo, zato so s podpisi še drugih poslancev Koalicije ustavnega loka (KUL) vložili predlog za posvetovalni referendum o noveli zakona o igrah na srečo.

Opozicijske stranke KUL s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica) so v DZ tako vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejetju novele zakona o igrah na srečo.

Danes smo v @strankalevica skupaj s podpisi opozicijskih poslancev vložili predlog razpisa posvetovalnega referenduma o vladni noveli zakona o igrah na srečo, ki bi omogočila privatizacijo igralnic, predvsem HITa, hkrati pa tudi ukinil licence za igralniške poklice.

— Levica Goriška (@LevicaGoriska) March 22, 2022

Med drugim opozarjajo, da je liberalizacija tega področja nevarna in škodljiva, da novela odpira vrata privatizaciji, ter da obstaja tveganje za povečanje družbene škode.

Predlog so pripravili v Levici, a so ga podpisali še poslanci LMŠ, SAB in SD.

Predlagajo posvetovalni referendum na območju celotne države z vprašanjem: »Ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, na podlagi katerega se bodo znižali prihodki invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, privatizirala igralniška podjetja in z liberalizacijo povečala nevarnost zasvojenosti z igrami na srečo?«

pic.twitter.com/GUozsicgMT

— drago (@DragoStubljar) March 26, 2022

Volivci bi na volilnem lističu na glasovnici obkrožili »za« ali »proti«.

V Levici opozarjajo, da gre za dejavnost, v kateri se akumulira nadpovprečno visoke vsote denarja oz. prihodke.

Hkrati pa izvajanje iger na srečo povzroča družbeno škodo, neposredno z zasvojenostjo posameznikov z igrami na srečo, posredno pa z uničevanjem družin in drugih osebnih razmerij zaradi tovrstne zasvojenosti, v pobudi za referendum opozarjajo vlagatelji posvetovalnega referenduma.

Vsakršna sprememba zakona, ki ureja področje iger na srečo, mora zato temeljiti na resni analizi.

»Iz zakonskega gradiva tega ni bilo moč razbrati. Obrazložitev je praktično neobstoječa, v gradivu so samo predlogi sprememb, ne pa tudi strokovne podlage za tovrstne predloge,« so ocenili predlagatelji referenduma.

»V Levici smo prepričani, da mora ostati največje igralniško podjetje v lasti države in lokalnih skupnosti, saj le tako lahko hkrati uspešno posluje in prispeva k blaginji delavcev in lokalnega prebivalstva,« so v stranki zapisali v sporočilu za javnost.

https://t.co/V6cyfkRwZ1

— Levica Goriška (@LevicaGoriska) March 22, 2022

Leta 2018 je podobna novela zakona že naletela na zavrnitev in že tedaj smo v opozarjali na nevarnosti liberalizacije iger na srečo.

Državni svet je tedaj z odložilnim vetom na novelo zakona o igrah na srečo dal Državnemu zboru še eno priložnost, da popravi svojo napako, ki bi državi najverjetneje prinesla manj denarja in več hudih odvisnikov od stav.

Potem ko je Državni svet 27. marca 2018 z 18 glasovi za in 12 proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o  igrah na srečo, po kateri bi v Sloveniji sprostili trg športnih stav, je bilo v javnosti mogoče slišati več različnih odzivov na predlagano rešitev.

Toda sedaj se skozi stranska vrata znova vrača stara rešitev - libealizacija.

Pri tem je zanimivo, da vse bolj desne stranke, k so vedno v prvih vrstah boja za družinske vrednote v tej potezi Janševe oblasti ne vidijo nič spornega, pač pa to politiko razbijanja družin in večje odvisnosti ljudi - podpirajo.

Po Ustavi RS, se lahko ženske same (oziroma skupaj s partnerjem)odločajo o tem, kdaj in za koliko bodo povečale svojo družino. NSi želi to spremeniti. Kdo je zdaj neustaven v svojih idejah?

— M. L. (@Pajkc_) February 18, 2022

To velja tako za vse članice vladne koalicije kot razne novo-stare obraze kot so Naša dežela, Ljudska stranka, krovno Povežimo Slovenijo in podobne.

Fuck Iskreni, fuck Tonin. https://t.co/YE6LfFS9Dh

— marko brumen (@multikultivator) March 19, 2022

Neverjetno je, kako malo jim družina in človekove pravice pomenijo, ko je vmes - denar.

Ta ženska je joke. Pa kak si sploh upa nazaj v politiko po vsem kar je uničla in da ne govorim v aferah v katerih je pristala. Kaj je satelit Janševe distrakcije za pred volitvami al je res tolko nora da gre nekaj probavat? Za kmete v v Gucci stylingu. Mislim !

— DorotejaG (@doroteja_g) March 22, 2022

Ne pozabimo, veto je že leta 2018, ob zelo podobnem zakonu predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Borisom Šuštaršičem.

Prepričani so bili, da spremenjena ureditev na področju športnih stav ne bo prinesla napovedanih učinkov, temveč bo poslabšala stanje na sicer urejenem področju iger na srečo.

»Neizogibna posledica odprtja trga stav je dvig skladov za dobitke, kar posledično pomeni manj koncesijskih dajatev. Sprejeti zakon pomeni preveliko tveganje, da bi se porušil sistem dolgoročnega in stabilnega financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij,« je navajala skupina svetnikov, ki je uspešno zaustavila zakon, o katerem bo sedaj Državni zbor moral znova glasovati.

Če se desnici res gre za nataliteto, potem naj jo skrbi, da mladi pridejo do stabilne zaposlitve in strehe nad glavo, da lahko sploh razmišljajo o otroku.

Ne pa da nagrajujejo družine, ki so že številčne, ne glede na to, kako premožne so.

Natalitetna ≠ socialna politika! pic.twitter.com/rxB6XSIieD

— Levica (@strankalevica) January 31, 2022

 Po drugi strani pa je predlagatelj novele poslanec tedanje SMC Branko Zorman leta 2018 očitke zavrnil in predlagateljem očital, da »z lažmi, zavajanjem in trgovanjem z glasovi« pritiskajo na državne svetnike. Po njegovih besedah 80 odstotkov slovenskih igralcev športnih stav igra v tujini.

Vendar naj bi bil po podatkih nasprotnikov spremembe ta odstotek popolnoma drugačen, saj naj bi kar 80 odstotkov igralcev danes igralo doma.

Da tudi vlada nasprotuje noveli pa je povedal tedanji državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj.

Po njegovi oceni predlagani zakon, ki je bil izglasovan tudi z glasovi opozicijskih strank, ni dober, kajti »področja iger na srečo ne ureja celovito in ker obstajajo močni dvomi, da bo glavni cilj novele dosežen«.

Opozoril je tudi, da natančnih podatkov o številu igralcev v tujini, na katere se je skliceval Zorman - v resnici ni.

Sedaj pa se znova vrača isti model, ki je bil že strokovno povožen.

Le kaj se je zgodilo medtem?

Očitno nič posebnega - le stranke desnice vidijo v tem možnost, da se državna blagajna bolj napolni in morda, da dobijo ob tem še kaj tisti, ki zagovarjajo to plenilsko rešitev.

Opozicijske stranke KUL s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem so v DZ vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejetju novele zakona o igrah na srečo.
https://t.co/4sOYZds9kt

— Večer (@vecer) March 22, 2022

Poleg povsem finančne plati prirejanja iger na srečo pa ni mogoče pozabiti tudi na njihove širše družbene posledice.

Kot kažejo primeri iz sosednjih držav, predvsem Hrvaške, pa tudi Bosne in Hercegovine ter Srbije, kjer je bil že pred leti trg športnih stav liberaliziran, je to privedlo do izjemno velikega razmaha stavnic, odpiranja stavnic na izjemno velikem številu lokacij, porasta reklamiranja stav, posledično pa tudi do razmaha iger na srečo in vse večje ter nevarne odvisnosti dela populacije od iger na srečo.

To pa negativno vpliva na številne družine, ki trpijo zaradi takšne zasvojenosti. 

Igre na srečo dokazano ustvarjajo več direktnih in posrednih negativnih učinkov od ekonomskih koristi. Kdo to dejavnost vlači in širi v naši deželi? https://t.co/DG68NvQ1DS

— Janez Lampe (@janezlampe) March 18, 2022

Na Hrvaškem je priljubljeni profesor matematike Toni Milun moral že pred leti srednješolcem, prepričanim, da lahko iz »kladionic« z nekaj sreče potegnejo več denarja, kot ga bodo v njih vložili, matematično dokazati, da se jim račun v nobenem primeru ne bo izšel.

Kljub temu so hrvaški mediji poročali, da so športne stave postale ne samo »priljubljeni način zabave za številne Hrvate«, pač pa da se jim v zadnjem času pridružujejo tudi »najmlajši del družbe, mladoletniki.«

Ker je država področje iger na srečo v celoti prepustila prostemu trgu, so morali »zaskrbljeni strokovnjaki začeti z delavnicami, na katerih bodo poskusili preprečiti odvisnost od stav med mladimi.« Po njegovi oceni je takrat, kadar zaidete v stavnice le malokrat, res »vse mogoče«, od dobivanja do izgub, toda če začnete redno zahajati v stavnice, se vaša »izguba giblje med 16 in 67 odstotki« in to že zgolj zaradi matematike oziroma »zakona velikih števil.«

Zato so stavnice in država skupaj z njimi vedno na dobičku.

Na podoben način v Mreži TV opozarjajo, da je na Hrvaškem najmanj okoli 100 000 odvisnikov od iger na srečo, med katerimi samo majhen del njih prosi za pomoč.

Država se sooča s »pomanjkanjem nacionalne preventive« in zdravljenja te odvisnosti. Kar okoli četrtina mladih naj bi se nagibala k takšnim igram na srečo, ki bi lahko privedle do odvisnosti, okoli 17 odstotkov pa jih že kaže »opozorilne znake.«

Država, ki je popolnoma liberalizirala trg pa istočasno ne vodi niti evidence o »patoloških igralcih na srečo«.

V TV Mreži opozarjajo, da je splošno prepričanje, da so igre na srečo in stave manj nevarne od droge ali alkohola, ker dejavnost ni neposredno škodljiva za zdravje v resnici napačno, saj »ta problem uničuje družbo.«

Ena od zadnjih konkretnih zgodb o nevarnosti preveč odprtega trga za stave pa prihaja iz Bosne in Hercegovine, v kateri je prav tako nekaj deset tisoč ljudi odvisnih od stav.

Za TV N1 je pod naslovom, »Kako so mi stave uničile življenje« objavljena zgodba Bošnjaka, ki je imel povsem lepo življenje in dobro službo, dokler ni po nekaj večjih dobitkih začel igrati in vlagati vse več – vse dokler ni v tem vrtincu stav na koncu izgubil vse, kariero in tudi družino.

»Začenjate vlagati vse več, začnete izgubljati denar. Ne vem, ali obstaja kdorkoli, ki je igral igre na srečo in je hkrati 'v plusu.' V nekem trenutku se vaše življenje spremeni v to, da začnete razmišljati izključno o tem, kako bi prišli do denarja, da bi lahko stavili,« je dejal odvisnik, ki so ga novinarji imenovali AA oziroma Senad. Kako zelo je odvisen, je njegova žena odkrila šele tedaj, ko si ne v banki in ne pri prijateljih ni več mogel izposoditi denarja.

Jaz to delam doma za PC. No ne prav pogosto, ker so športne stave večinoma huda natega. Zakaj bi se drenjal na pumpah ali po trgovskih centrih pred okenci prodajaln sreče?

— Dare (@freefox52) March 8, 2022

»V trenutku, ko so me odkrili, sem se usedel s svojo soprogo. V Excelu sva naredila seznam vseh, od katerih sem si izposodil denar, na katerem je bilo 37 oseb, ki sem jim dolgoval od 50 pa do 2000 evrov. Pri prijateljih, znancih, bankah sem se zadolžil za več kot 100.000 evrov, pri čemer sem v povprečju več zapravil kot dobil. Včasih sem dobil tudi 10.000 ali 15.000 evrov, ki sem jih znova izgubil v stavnicah. Mislim, da sem vse skupaj izgubil okoli 150.000 evrov,« je priznal Senad. 

In prav zaradi takšnih zgodb bi bilo dobro, da bi v Sloveniji imeli ljudi, ki bi igrali, če že morajo - toda le »po malem.«

In ne da bi uničevali sebe in svojo družino.

Tako bi nekateri dobili, športniki in invalidi bi lažje prišli do potrebnih sredstev, tisti, ki bi izgubili, pa tega ne bi občutili kot hudo breme.

Ne bi pa bilo dobro, da bi imeli hkrati tudi veliko zelo strastnih igralcev, saj takšen slog življenja uničuje družine in družbo. Še posebej pa mlade.

Kaj pa zavod iskreni? Nevladna organizacija financirana iz strani Madžarov. Spet s prstom kažete na druge, med tem ko sami počnete isto. Kakšn podn od človeka, star neuporaben, in se konstantno zavajanje. Slovenija si zasluži boljše politike, ne pa ostanke iz bivše juge.

— BLAŽ Blažič (@BlazBlazic) March 24, 2022

Bolj liberaliziran trg s stavnicami na vsakem koraku zato pomeni tudi večjo nevarnost za družbo v celoti.

Osupljivo je, da se za liberalizacijo, ki prinaša več razbitih družin in odvisnosti zavzemajo v desnih strankah, ki imajo toliko za povedati o družinskih vrednotah in zdravju.

V resnici pa se jim za to fučka - le da se pobere več denarja!