REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Igrate se z ognjem«: Xi v pogovoru z Bidnom o Ukrajini poudaril vprašanje Tajvana in opozoril ZDA

»Igrate se z ognjem«: Xi v pogovoru z Bidnom o Ukrajini poudaril vprašanje Tajvana in opozoril ZDANe igrajte se z ognjem, je opozoril predsednik Kitajske. Vir: Twitter

Kitajski predsednik Xi Jinping je ameriškemu kolegu Joeju Bidnu dejal, da je nujno vprašanje Tajvana rešiti na pravi način, da bi se izognili negativnim vplivom tega problema na diplomatske odnose med Pekingom in Washingtonom, poročajo mediji na Kitajskem.

Peking navaja, da je Tajvan, za katerega meni, da gre za odpadniško provinco, ki se mora vrniti pod okrilje Kitajske tudi s silo, če bo to potrebno, najbolj občutljivo in pomembno vprašanje v odnosih z ZDA, poroča Reuters.

Washington, ki je Peking zaprosil za pomoč pri vzpostavitvi miru v Ukrajini, s Tajpejem nima formalnih diplomatskih odnosov, je pa glavni tajvanski dobavitelj orožja in pomemben partner.

ZDA in Evropska unija vztrajno pritiskajo na Peking, da se pridruži sankcijam mednarodne skupnosti zoper Rusijo in Vladimirja Putina.

Vendar je pogled Kitajske na mednarodno skupnost, ki so jo države Zahoda zožile na majhen kos sveta, nekoliko drugačen, kot kaže tudi zgornji tvit.

»Nekateri posamezniki v Združenih državah pošiljajo napačne signale silam na Tajvanu, ki si želijo neodvisnosti, kar je zelo nevarno. Če vprašanje Tajvana ne bo ustrezno rešeno, bo to subverzivno vplivalo na odnose med najinima državama,« je poudaril Xi v pogovoru z Bidnom.

Bela hiša je nato v izjavi zapisala, da je Biden med telefonskim pogovorom s Xijem v petek ponovil, da se ameriška politika do Tajvana ni spremenila.

Biden je poudaril, da Washington še naprej nasprotuje vsaki enostranski potezi, ki spreminja trenutni status quo.

ZDA se na Tajvanu igrajo z ognjem, je opozoril kitajski predsednik. Vir: Twitter

To pomeni, da ZDA še naprej spoštujejo politiko ene Kitajske, torej da je tudi tajvanski otok del ozemlja, ki ga ima Peking za svoje.

»Upamo, da bodo ZDA temu vprašanju namenile posebno pozornost,« je dejal Xi Bidnu glede Tajvana in ameriškega vmešavanja, da Tajpej formalno razglasi odcepitev, kar za Kitajsko predstavlja igranje z ognjem trenutne administracije ZDA.

Ukrajinska kriza in vojna v Ukrajina sta očitno premešali karte na svetovnem političnem parketu, ker se je nedavno tega nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo mudil v Tajpeju in, tako kot drugi ameriški politiki v zadnjem času, odkrito napeljeval in obljubljal pomoč ZDA ob razglasitvi neodvisnosti Tajvana od celinske Kitajske.

Ohladitev odnosov Bele hiše s Kremljem zaradi ruske intervencije v Ukrajini je očitno vplivala vsaj na to, da so ZDA (zaenkrat) nehale mešati štrene v tem delu sveta oziroma Južnokitajskem morju.

V trenutni situaciji, ki grozi, da svet pahne na rob 3. svetovne ali celo jedrske vojne, si ZDA z zaveznicami iz NATO pakta očitno težko privoščijo spor z dvema svetovnima velesilama - Rusijo in Kitajsko - hkrati.

Ne nazadnje, tudi Kitajska je jasno pokazala, da se je pripravljena vojskovati v obrambo svojih nacionalnih interesov, kar potrjujejo izjave njenih visokih uradnikov.

»Kitajski ne morete očitati, da na svojih ozemljih namešča potrebne obrambne objekte, kar je v skladu z mednarodnim pravom,« je na obtožbe ameriške strani odgovoril tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva, potem ko je ameriški general grajal Peking, češ da je Kitajska v celoti militarizirala več otokov, ki jih je zgradila v Južnokitajskem morju.

Biden je med pogovorom poskusil posvariti Xija oziroma Kitajsko, da ne sme oboroževati ali pomagati Rusiji, ki je pod sankcijam Zahoda.

Toda Kitajska je zavrnila ameriško zahtevo, da obsodi rusko vojno intervencijo v Ukrajini, prav tako ni klecnila pred zahtevam zahodnih držav, da naj Rusiji uvede sankcije.

V isti sapi pa je Američanom oponesla, da je krivda za usodo Ukrajincev v resnici na ramenih ZDA in njenih zaveznic.

»Kdor je privezal zvonec na tigra, naj ga tudi sname,« se je glasil odgovor Pekinga na ameriške zahteve glede Rusije in vojne v Ukrajini.

Mike Pompeo
Mike Pompeo. Vir: Twitter

Toda, če pogledamo radikalne zahteve ameriških jastrebov glede Tajvana, ki jih sporoča nekdanji zunanji minister Mike Pompeo, (da naj ZDA priznajo Tajvan kot državo in ga celo branijo z vojsko) je sedanje stanje odnosov med državama glede Tajvana le zatišje pred viharjem.

Joe Biden si namreč ta trenutek ne more privoščiti, da ob fronti z Rusijo odpre še eno - s Kitajsko.

Zato je ameriška politika do Kitajske sedaj nekoliko manj ostra.

Ko se bo vojna v Ukrajini končala, pa lahko pričakujemo delno otoplitev z Rusijo in zaostritev do Kitajske.

Ne smemo pozabiti, da je Biden zunanjo politiko Donalda Trumpa spremenil skoraj povsod - razen v razmerju do Kitajske.

The New York Times poroča, da nekateri analitiki zelo resno napovedujejo, da v primeru vnovične zaostritve odnosov med Washingtonom in Pekingom ni neverjetna niti uporaba jedrskega orožja, morda zgolj v Južnokitajskem morju, kjer so pogoji za uporabo tega uničujočega orožja zaradi velikih vodnih prostranstev brez civilistov boljši.

Vse bi se seveda lahko rešilo tudi z diplomacijo - in upajmo, da bo razum zmagal.

Toda dobro se je zavedati realnih nevarnosti in nato delati na tem, da se nasprotja odpravijo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek