V Rusiji bodo o priznanju Doneške in Luganske ljudske republike razpravljali naslednji teden

Kakšen bi lahko bil odgovor Rusije na zavrnitev zahtev, ki jih je postavila zvezi NATO, da ustavi širitev proti ruskim mejam?

Če ne bo vojni, ima Moskva na voljo še vrsto drugih možnosti.

O predlogu, da naj ruski parlament ruskega predsednika Vladimirja Putina zaprosi, da prizna dve odcepljeni regiji vzhodne Ukrajine kot neodvisni državi, bo sicer pristojna parlamentarna komisija razpravljala šele prihodnji teden, je v ponedeljek za Reuters povedal vodja odbora.

NATO said it was putting forces on standby and reinforcing eastern Europe with more ships and fighter jets in response to Russia's military build-up at Ukraine's borders https://t.co/0JZ6kzpZDR pic.twitter.com/rqubKxI3fM

— Reuters (@Reuters) January 24, 2022

To pa z drugimi besedami pomeni, da bo Duma o tem vprašanju razpravljala že zatem, ko bodo ZDA in NATO Rusiji poslali pisne odgovore na predloge Kremlja za krepitev varnosti v Evropi.

Če bodo odgovori ZDA in Nata na ruske predloge negativni, Rusija pripravlja »vojaško-tehnične« ukrepe.

Kakšne, v tem trenutku še ni jasno.

Today, in all Orthodox churches of the Donetsk People’s Republic services were held on the occasion of the feast of the Epiphany. After that, the clergy blessed the water and sprinkled the believers with it in the courtyard of the Transfiguration Cathedral in Donetsk. #Donbass pic.twitter.com/jhQ2DeeNFo

— Dean O'Brien - BA (Hons) (@DeanoBeano1) January 19, 2022

Medtem v Doneški ljudski republiki (DLR) duhovniki izvajajo bogoslužje v njihovi vojski, ki pa je 2 do 3-krat manjša od ukrajinskih sil na drugi strani mejne črte.

#BREAKING: Defense Department Spokesman John Kirby says 8,500 US troops on ‘heightened alert’ if needed to deploy to Ukraine but no decision made yet KIRBY: “No decisions have been made to deploy any forces from the United States at this time.”#USA #Russia pic.twitter.com/0s8Gb2ulht

— The RAGE X (@theragex) January 24, 2022

Priznanje držav je sicer v mednarodni skupnosti eno od najmanj reguliranih področij, zato je pogosto žrtev takšnih in drugačnih političnih odločitev.

Zato tudi poznamo le delno priznane (Abhazija, Severna Osetija, Kosovo) ali skorajda nepriznane (Turška Republika Severni Ciper) entitete, ki se sicer samorazglašajo za države.

Poseben problem je Tajvan, ki je samostojna, delno priznana entiteta, ki pa formalno še ni razglasila lastne samostojnosti.

Jaz vedno mislim, da je Tajvan angleško za Tajsko. Sam nisem evropska poslanka. Ampak če je to eden od pogojev, ga izpolnjujem. Kje se prijavim?

— O Suzana  (@O_Neznana) January 24, 2022

Rusija je od državnega udara v Ukrajini leta 2014 pomagala samorazglašenima republikama, ki sta se oblikovali na vzhodu Ukrajine in obsegata samo del ozemlja, ki sta ga sicer imeli pred »osamosvojitvijo.«

Predlog, ki ga je sprožila komunistična partija v ruski Dumi, je pomemben, ker bi –, če bi ga parlament odobril in se Putin s tem strinjal – pomenil zaostritev ruskega stališča v ukrajinski krizi in bi dodatno povečal napetosti z Zahodom.

Vir v Dumi, spodnjem domu parlamenta, je dejal, da se bo njen predsednik ta teden o predlogu posvetoval z voditelji strank.

Toda Leonid Kalašnjikov, vodja odbora Dume za odnose s postsovjetsko Skupnostjo neodvisnih držav, je dejal, da bo trajalo vse do naslednjega tedna, da se zberejo stališča vseh parlamentarnih strank.

Tiskovna agencija RIA je citirala drugega komunističnega poslanca, ki je dejal, da bodo o osnutku razpravljali »februarja.«

Svet Dume, ki odloča o tem, kdaj naj bodo glasovanja, se bo naslednjič sestal 7. februarja.

Do takrat pa bo morda jasno, ali bo Rusija s svojo politiko nepriznanja obeh republik še vztrajala, ali pa ne.

Če bi obe republiki priznali kot državi pa bi seveda lahko sledil naslednji korak – na »povabilo« vodstev teh republik bi ruska vojska lahko z opravičilom, češ da to počne na zahtevo »suverenih oblasti« dveh drugih držav, prestopila tudi mednarodno mejo z Ukrajino...

Konflikt v vzhodni Ukrajini, kjer se separatisti, ki jih podpira Rusija, borijo proti vladnim silam že od leta 2014 sicer nikoli ni bil končan, ker predvsem Ukrajina ni želela uresničiti mirovnega dogovora »Minsk 2«.

»Edini interes Rusije za takšno potezo bi bil scenarij vojne v Ukrajini,« je dejal Igor Delanoe, namestnik direktorja francosko-ruskega analitičnega centra Observo s sedežem v Moskvi.

Po njegovi oceni Rusija ne bo priznala separatističnih regij, razen če bi sklenila, da ni možnosti za izvajanje sporazuma iz Minska iz leta 2015, katerega cilj je končati konflikt s podelitvijo posebnega statusa Doneški in Luganski republiki v Ukrajini.