Velika Britanija želi postati »Katar zelenega vodika«, ali po tej poti stopa tudi Slovenija s Salonitom Anhovo?

Številni zagovorniki »zelenega prehoda« in uporabe čistih virov energije »zeleni vodik« označujejo kot »sanjsko, zeleno gorivo.«

Plin, ki ga ustvarijo s elektrolizo s pomočjo elektrike – pridobljene iz obnovljive energije – s pomočjo vode omogoča uporabo energije popolnoma brez ogljika.

Stranska produkta njegove proizvodnje in gorenja sta zgolj kisik (pri gorenju) in voda (ob uporabi v gorivnih celicah, ki nato proizvajajo elektriko).

Kam to vodi lahko vidimo na dveh primerih - enem iz Velike Britanije in drugem iz Slovenije.

Premier Velike Britanije Boris Johnson je bil nedavno tako navdušen nad tem »novim gorivom«, da je obljubil, da bo Združeno kraljestvo postalo eden največjih svetovnih dobaviteljev zelenega vodika - tako velik proizvajalec vodika, kot je zalivska država Katar danes pri proizvodnji zemeljskega plina.

In kot ugotavljajo v Združenem kraljestvu, se ta cilj »morda ne zdi nerealen«, saj ima največji svetovni proizvajalec elektrolizatorjev ITM Power sedež v mestu Sheffield na severu Anglije.

Če je tekma za pridobivanje zelenega vodika podobna zlati mrzlici, potem to podjetje »izdeluje krampe in lopate«.

Krampi in lopate pa so bili tudi v času zlate mrzlice menda najbolj zanesljiva sredstva in pot za hitro obogatitev.

In zato posel ITM Power cveti.

Za kako veliko zadevo gre, kažejo številke.

»ITM Power je v zadnjih nekaj letih zelo hitro rasel,« navaja izvršni direktor Graham Cooley. »Prešli smo z vrednotenja pred nekaj leti v višini 100 milijonov funtov na vrednotenje danes, ki je bližje 2,7 milijarde funtov.«

Računajo tudi na to, da bo svetovno povpraševanje po elektrolizatorjih verjetno eksponentno raslo, ko se bo boj proti podnebnim spremembam okrepil.

Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da bo planet, če naj bi dosegel neto nič izpustov ogljika do sredine stoletja, potreboval 3500-krat večjo zmogljivost zelene elektrolize, kot jo trenutno proizvaja ITM Power.

»Rast trga je fenomenalna,« poudarja Cooley. »Skupna vrednost tega trga bi se lahko približala 2 bilijonom dolarjev. In samo tista podjetja, ki imajo vzpostavljene proizvodne zmogljivosti, bodo lahko zadovoljila ogromno povpraševanje po elektrolizi, ki je na poti.«

Baterije bodo namreč verjetno še naprej »glavne« v prometu osebnih vozil, toda tam, kjer gre za velike tovore je zgodba drugačna.

»Potniški vozni park električnih vozil je že 400-krat večji od voznega parka osebnih vozil na vodikove gorivne celice,« navaja Meredith Annex, vodja analiz vodika pri Bloomberg NEF, ponudniku tržnih raziskav.

»Električna vozila so že cenejša glede na skupne stroške lastništva. In to se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti, ker baterije še kar naprej presegajo naša prejšnja pričakovanja glede tega, kar zmorejo,« je opozorila.

Meredith Annex meni, da bi lahko vodik postal pomemben pri zmanjševanju emisij ogljika v tistih delih prometnega sistema, ki jih bo težko elektrificirati, ker vključujejo večje obremenitve in daljše razdalje.

Zmogljivejša kot je baterija, težja je in to bo omejilo doseg vozil.

»Če gledamo na težje tovornjake, če iščemo goriva za pomorstvo in letalstvo, lahko vodik igra veliko vlogo pri transportu, saj tam začnejo omejitve v zvezi z baterijami postajati kritične,« ocenjuje Meredith Annex.

Tudi v podjetju ITM Power poudarjajo, da bo sprva najpomembnejši trg za zeleni vodik težka industrija: na primer cementna, jeklarstvo in kemična.

vodikovacelica.jpg

Samo za razogljičenje svetovnega industrijskega vodika bi bila potrebna 600-kratna letna proizvodnja elektrolizatorjev v tovarni v Sheffieldu.

Ob tem bo vodik igral ključno vlogo pri večjem dolgoročnem preživetju industrije obnovljivih virov energije.

To pa zato, ker lahko deluje kot »skladišče energije« ob pretvarjanju presežekov vetrne in sončne energije v vodik, ko ga električno omrežje ne potrebuje. In to je veliko bolje, kot da bi »ugasnili« vetrne turbine in izklopili sončne kolektorje.

Vodik se nato lahko proda za industrijsko rabo, potisne v omrežja zemeljskega plina ali pa pretvori nazaj v električno energijo.

Poleg Združenega kraljestva obstaja še veliko držav, ki želijo postati »Katar vodika«, tudi Slovenija je na tem polju že storila prvi, velik korak.

Že letos je namreč v cementarni Salonit Anhovo zaživela sončna elektrarna, ki bo letno proizvedla 2.120 MWh električne energije. Gre za eno izmed največjih sončnih elektrarn v Sloveniji, saj bo njena neto površina kar 11.180 m2, kar je primerljivo 1,5x velikostjo nogometnega igrišča.

VodikUporaba.png

Proizvedena električna energija se bo v proizvodnem procesu Salonita Anhovo v celoti tudi porabila, brez bremenitve prenosnega in distribucijskega omrežja.

Z novo sončno elektrarno bodo posredno prispevali k znižanju do 995 ton CO2 letno.

Salonit Anhovo bo do leta 2035 nadaljeval z investicijami v obnovljive vire energije, med drugim se osredotočajo na skupni projekt s Soškimi elektrarnami, ki vključuje postavitev dodatne sončne elektrarne in razvoj tehnologije za proizvodnjo zelenega vodika.

In če bi bilo takših projektov še več, bi tudi Slovenija lahko začela - proizvajati zeleni vodik v večjih količinah.

V Salonitu Anhovo se že zavedajo, da bo poleg baterij predstavljal vodik najpomembnejše skladišče energije, pridobljene iz obnovljivih virov, igral pa bo tudi pomembno vlogo pri razogljičenju industrijskih procesov.

Prav zato so pravkar odprli tudi prvo polnilnico »zelenega« vodika v Sloveniji.

Gre za zgodovinski korak, ki bi z nekaj državne in podpore EU lahko tudi Slovenijo usmeril v tisto smer, po kateri želi Velika Britanija.

Odprtje prve polnilnice za oskrbo s čistim vodikom v Salonitu Anhovo predstavlja namreč temeljni kamen mednarodnega, regionalnega vodikovega ekosistema v regiji Severnega Jadrana in podpira prizadevanja Salonita Anhovo za prehod na čisto, obnovljivo energijo.

Edina cementarna v Sloveniji se aktivno pridružuje pobudnikom za vzpostavitev vodikove infrastrukture, gospodarskim partnerjem in vladam Republike Slovenije, Republike Hrvaške ter italijanske regije Furlanije - Julijske krajine.

Cementarna Salonit Anhovo je prav zato že danes tehnološko, okoljsko in tržno primerljiva z najsodobnejšimi evropskimi cementarnami, Slovenijo pa vodi tudi po poti, po kateri že hitijo najboljši v Evropi.