REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Noro enostavno: »Vetrna stena« bi lahko pokrila vse vaše potrebe po elektriki

Noro enostavno: »Vetrna stena« bi lahko pokrila vse vaše potrebe po elektrikiVetrna ograja

Vlade in velika energetska podjetja nas prepričujejo, da je rešitev za svetovne energetske težave jedrska energija, tudi prehod na plin ali celo fuzija, ki jo bomo morda znali ukrotiti enkrat v prihodnosti, če se prej na planetu ne scvremo.

In da se je potrebno premogu odpovedovati zelo počasi, kajti vetrna energija je nezanesljiva, sonce pa ne sije ponoči.

In da, razen tega, sploh nimamo dobrega načina za shranjevanje presežne energije, na primer energije vetra in sonca, ker so baterije še vedno preveč drage in nerodne za reciklažo.

Toda resnica je drugačna in pot v zelo drugačno prihodnost se lahko hitro naredi tudi z na prvi pogled majhnimi koraki.

Po svoje prav revolucionarno rešitev za velik del energetskih težav našega sveta je predstavil ameriški podjetnik Joe Douchet. Ideja je pravzaprav tako enostavna, da je prav neverjetno, da ni že v vsakdanji uporabi.

Po svoje prav revolucionarno rešitev za velik del energetskih težav našega sveta je predstavil ameriški podjetnik Joe Doucet.

Ideja je pravzaprav tako enostavna, da je prav neverjetno, da ni že v vsakdanji uporabi.

Ameriški oblikovalec in podjetnik Joe Doucet je ustvaril »vetrni zid«, ki izgleda kot umetniška instalacija.

Njegova »vetrna turbina v obliki ograje« je sestavljena iz mreže kvadratnih plošč, ki se hkrati vrtijo vzdolž 25 osi.

Generatorji proizvajajo elektriko, ki gre nato v omrežje.

Natančna velikost in format nista točno določena, zato je mogoče različice te stene uporabiti kjer koli in v različnih velikostih, na primer ob straneh avtocest ali na ograjah okoli stavb.

In celo tam, kjer ni veliko sončne svetlobe, bi bila to dobra rešitev – kajti veter piha povsod.

Z drugimi besedami, tako bi lahko bile vetrne elektrarne še bolj razširjene – ne samo v oceanu, ampak tudi na kopnem.

Danes večina naše vetrne energije prihaja iz velikih vetrnih elektrarn, ki se nahajajo na gričih in obalah.

Plavajoče vetrne elektrarne postavljajo tudi v globljih vodah, kjer so vetrovi močnejši.

Slovenija te možnosti nima, vetrne elektrarne na hribih pa sprožajo odpor dela okoljevarstvenikov.

Vir: Twitter

Toda takšne rešitve, kot jih predlaga Doucet, so zato še toliko pomembnejše prav tam, kjer je bil odpor do »klasičnih« vetrnih elektrarnah doslej opaznejši.

Na vetrno energijo je zgolj potrebno pogledati nekoliko drugače, nestandardno, z razmišljanjem »izven okvirjev« (»out of the box«) kot bi to rekli v ZDA.

Vprašati se je treba tako - kaj pa, če bi lahko zgradili vetrne turbine v naših mestih, prav tukaj na lastnih dvoriščih?

Ne visokih drogov z ogromnimi, vrtečimi se lopaticami, ampak tako, da bi promovirali novo vrsto vetrne turbine – takšno, ki bi se lahko »skrila očem« in bi jo zlahka zamenjali za steno ali ograjo?

Namesto tipičnih protihrupnih sten ob cestah in avtocestah bi imeli vrsto le-teh. In lahko bi celotne zgradbe oblekli v 25-metrske vetrne zidove.

Doucetov »vetrni zid« je trenutno visok 2 metra in 43 centimetrov (8 čevljev) in širok 25 čevljev (7 metrov in 62 centimetrov) vendar je to »ograjo« mogoče tudi povečati.

»Lahko bi celotne zgradbe oblekli v 25-metrske vetrne zidove,« pravi Doucet.

Edini izziv bi bilo pravilno razmerje teže, da bi bila konstrukcija čim lažja, zato Doucet načtuje okvir iz aluminija, ki ga lahko nato obložimo s katerim koli lahkim materialom.

V zadnjih letih je vetrna energija postala eden najbolj priljubljenih virov obnovljive energije v Združenih državah in tudi še marsikje po svetu.

Predvideva se, da bo trg vetrne energije do leta 2027 presegel 180 milijard dolarjev, prav prejšnji teden pa je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna objavila načrte, po katerih bo celotno obalo ZDA opremila z vetrnimi elektrarnami.

Jedrska in vetrna energija
Jedrske elektrarne in velike turbine niso edina pot do zmanjšanja izpustov CO2. Vir: Twitter

Velike vetrne elektrarne so seveda v oceanih ne samo zato, ker je tam veliko vetra, pač pa tudi zato, ker veter ne ovirajo zgradbe in tam seveda tudi ni ljudi.

Toda to ne pomeni, da tudi mesta niso nagnjena k močnim vetrom. In tudi tam kjer so vetrovi manj močni, bi Doucetovi »zidovi« lahko zelo spremenili podobo mest.

Prototip, ki ga je izdelal Doucet, je pokazal, da lahko samo ena takšna »vetrna stena« proizvede 10.000 kilovatnih ur elektrike letno, kar je toliko, kot je potrebuje eno gospodinjstvo letno.

»Dela« pa podnevi in ponoči – neprestano.

Prototip, ki ga je izdelal Doucet, je pokazal, da lahko samo ena takšna »vetrna stena« proizvede 10.000 kilovatnih ur elektrike letno, kar je toliko, kot je potrebuje eno gospodinjstvo letno.

Ena od teh sten bi bila torej dovolj za vse električne potrebe ene povprečne družine v enem letu.

Toda Doucet vidi pravi potencial v večjih poslovnih zgradbah in celo mestih.

»Namesto tipičnih protihrupnih sten ob cestah in avtocestah bi imeli vrsto le-teh,« poudarja Doucet in razkriva, da se pogovarja z več proizvajalci, da bi mu pomagali spraviti izdelek na trg.

»Z dodatnim vetrom iz tovornjakov bi lahko naše avtoceste poskrbele za vse naše potrebe po energiji.«

In celo tam, kjer ni veliko sončne svetlobe, bi bila to dobra rešitev – kajti veter piha povsod.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek