Nenavadno letalo, ki bi lahko spremenilo zračni transport uspešno končalo prvi krog poskusnih poletov

Podjetje Otto Aviation je končalo s prvo fazo preizkusov svojega nenavadnega letala.

Za razliko od drugih letal ima zelo širok, toda »kapljičasto« oblikovan trup, propeler pa letalo ne »vleče«, pač pa ga potiska.

Še več, v zadku letala se skriva dieselski motor, toda v prihodnje bi letalo lahko poganjali tudi drugačni, na primer električni motorji.

Ob tem je zaradi velikega trupa gibanje v letalu lahko, pa tudi stranišča so »polne velikosti.«

In v čem je njegova največja prednost?

Oblika letala je takšna, da ima zelo majhen upor, zaradi tega in namestitve motorja v zadku pa je poraba goriva tega letala v primerjavi z drugimi, ki letijo danes - drastično zmanjšana.

Podjetje, ki stoji za tem nenavadnim dizajnom, Otto Aviation, pravi, da testi kažejo, da je letalo na poti k izpolnjevanju zelo ambicioznih ciljev glede zmogljivosti.

Revolucionarno letalo sliši na ime Celera 500L.

Ne seri. Politiki ste sesuli slovenskega letalskega prevoznika ADRIA AIRWAYS, sedaj se pa hvalite z suverenostjo in neodvisnostjo ob nakupu vojaškega transportnega letala.

— Viljem Rački (@ViljemR) November 21, 2021

Prvič je bilo predstavljeno lani.

In če bo res tako ekonomično, kot se kaže sedaj, bi morda lahko rešilo tudi težave takšnih prevoznikov, kot je bila nekoč Adria Airways.

Stroški poletov tega letala bi namreč lahko bili le delček stroškov sedanjih letal.

Prototip je zdaj letel približno 51 ur v 55 posameznih letih, vključno s hitrostmi nad 250 milj na uro (402 kilometrov na uro) in na višinah do 15.000 čevljev (okoli 5000 metrov), je družba zapisala v sporočilu za javnost.

Spletna stran War Zone je bila prva, ki je poročala o obstoju tega letala s svojo značilno obliko kapljice oziroma »solze« in konfiguracijo potisnega propelerja, potem ko se je leta 2017 pojavila njegova slika na letališču Southern California Logistics Airport blizu mesta Victorville v Kaliforniji.

»Podatki iz naše prve faze testnih letov kažejo, da smo na poti k doseganju naših ciljev za letalo,« je v izjavi dejal William Otto Jr., izvršni direktor Otto Aviation.

Otto in strokovnjaki v njegovem podjetju verjamejo, da je zasnova Celere 500L s svojo optimirano obliko »laminarnega toka«, dolgimi in vitkimi krili ter visoko učinkovitim batnim motorjem, ki lahko uporablja različna goriva, prava pot do revolucije na področju nizkocenovnih letalskih prevozov.

Spletna stran podjetja letalo imenuje kot prvi »model zračnega taksija.«

Letalo naj bi na koncu dosegalo hitrosti 460 milj na uro (740 kilometrov na uro), imelo doseg najmanj 4500 milj (7442 kilometrov) in dosegalo učinkovitost 18 do 25 milj (28 do 40 kilometrov) na galono (3,78 litrov) goriva.

Njegov ciljni strošek na uro letenja je le 328 dolarjev, kar je zanemarljivo majhen del stroškov letenja primerljivo velikih turbopropelerskih letal ali poslovnih letal danes.

»V klasičnem svetu turbopropelerskih letal si prizadevate za pol odstotno izboljšanje tu ali tam,« je za Air & Space povedal David Bogue, glavni tehnični direktor Otto Aviation, ki je pred tem delal pri Boeingu na 737-700.

»S tem letalom tukaj ciljamo na 400-odstotno izboljšanje. To je preprosto fantastično!«, je poudaril.

Cilj je, da bo zaradi visoko učinkovite zasnove letalo bolj prijazno do okolja.

The Celera 500L might revolutionize business travel. The egg-shaped plane will be able to carry 6 passengers and is said to burn less fuel. Though many tests lie ahead, the Celera shows lots of promise.#Aviation #FutureOfAviationhttps://t.co/UdnZguoY3d

— Nicholas Piazza (@NicholasPiazza_) November 20, 2021

»Rezultati testov letenja kažejo, da je Celera 500L že dosegla zmanjšanje emisij za 80 odstotkov v primerjavi s primerljivimi letali,« je zapisano v sporočilu za javnost, ki ga je Otto Aviation objavila decembra 2020.

Medtem ko je Celera 500L še vedno v veliki meri eksperimentalna zasnova, je Otto Aviation že pripravil načrte za večjo Celero 1000L.

Ob tem pripravljajo še različna brezpilotna letala s hibridno-električnim pogonom.

Do končne proizvodnje bo seveda potrebno še nekaj dela, toda tudi takšni projekti kažejo, da bi prihodnost tudi za letala in zračne polete lahko bila bolj ekonomična in - čistejša.