Predsednica prvič priznala, da so na Tajvanu ameriški vojaki, bodo ZDA naletele na kitajsko mino?

Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen je prvič potrdila, da se na Tajvanu nahaja »manjše število ameriških vojakov, ki pomagajo pri urjenju tajvanskih oboroženih sil«.

Prav tako je dejala, da »verjame«, da bo ameriška vojska branila otok v primeru napada s strani matične Kitajske.

Gre za resen prestop kitajskih »rdečih črt.« ZDA imajo svoje vojake na otoku prvič po letu 1979.

ZDA so sicer na Tajvanu imele svoje vojaške svetovalce vse do navezave diplomatskih odnosov s Kitajsko v času Nixonove admonistracije.

Vendar uradno priznavajo kot predstavnico Kitajske le vlado v Pekingu, čeprav imajo tudi poseben zakon, ki ZDA zavezuje, da vojaško pomagajo Tajvanu.

Vendar so doslej Washington ohranjal pozicijo »strateške dvoumnosti« in niso jasno odgovarjal na vprašanje, ali bodo ZDA branile Tajvan pred Kitajsko ljudsko armado ali ne.

S tem pa je ta teden prekinil že ameriški predsednik Joe Biden, ki je na vprašanje v javni razpravi na to temo odgovoril z jasnim »da.«

S stališča Kitajske pa je še posebej provokativno dejstvo, da so se na Tajvan vrnili ameriški vojaki in to prvič po letu 1979, ko sta ZDA in Kitajska navezala diplomatske odnose.

President @JoeBiden said that if China attacked Taiwan, the US would protect it.This reflects a long-standing US "strategic ambiguity" on the issue. #ExpansionistChina pic.twitter.com/3wTp8uhU8K

— Ashok Kumar (@bjymashokkr) October 29, 2021

S stališča Kitajske to pomeni, da ima na svojem ozemlju vojake tuje in sovražne sile.

To je seveda takoj sprožilo ostre odzive v Pekingu. Kitajski Global Times je napisal, da je dejstvo, da se na Tajvanu nahajajo ameriški vojaki »prekršilo še zadnjo mejno črto.«

Ima pa ta politika še drugačne slabe posledice, kajti javna zaveza ZDA, da bodo branile Tajvan praktično obvezuje ZDA na spopad s Kitajsko, istočasno pa daje proste roke oblastem v Tajpeju, da še dodatno zaostrijo razmere s Pekingom v prepričanju, da imajo za hrbtom »močnega zaveznika.«

Taiwan is part of #China + recognised as such by #UN but now #US is stoking tensions- US military have even been in Taiwan training local forces. US + #EU are interfering in China’s domestic affairs- a violation of Art 2 of UN Charter- EU must stop working for US state dept… pic.twitter.com/C4VWV6wgzn

— Mick Wallace (@wallacemick) October 26, 2021

Tajvan si je medtem na račun obrambe svoje »demokracije« zagotovil podporo tudi v nekaterih delih Evropske unije.

Tajvanski zunanji minister Joseph Wu je ta teden obiskal tako Češko kot Slovaško, čaka pa ga še obisk Rima.

Kitajska je omenjene obiske kritizirala.

Ob tem so ZDA ocenile, da bi Tajvan ob 50-letnici vstopa Kitajske v OZN prav tako lahko sodeloval v OZN, nekateri člani parlamentov v EU pa želijo na Tajvan poslati posebno delegacijo.

Tiskovni predstavnik EU je dejal, da se zavedajo obiskov iz Tajpeja, ki so »nepolitični« in da se v Evropski uniji srečujejo s predstavniki Tajvana kljub »odsotnosti diplomatskega priznanja.«

Pogosto se poudarja tudi, da je Tajvan demokratična država, medtem ko Kitajska to ni.

Thanks Mick, you are the few man who stand up and bring up the right.

— Peter (@Peterwangmba) October 29, 2021

Vsi, ki podpirajo Tajvan pri korakih, s katerimi ta otok krepi svojo neodvisnost pa pri tem pozabljajo, da temeljni kamen ureditve današnjega sveta ni »demokracija«, pač pa suverenost in ozemeljska celovitost držav.

In celo na to pravilo se seveda pozablja, kadar interesi manjših držav trčijo ob interese večjih.

Tajvan pa ima smolo, ker velja za de facto samostojno entiteto, ki pa s stališča mednarodnega prava pripada Kitajski. Potrebna je le reintegracija.

Mirna - ali pa tudi ne.

Kot opozarja britanski analitik Tom Fowdy, bi lahko preveč vase prepričan Tajvan »Kitajsko potisnil v smeri povračilne akcije.«

Po njegovi oceni Tajvan izvaja politiko »provokativne diplomacije.« Njihove akcije namreč sprožajo odzive Pekinga, te odzive nato ZDA in zavezniki ocenjujejo kot »nasilne« in tako se podpora »demokratičnemu Tajvanu« samo krepi.

China's Ministry of National Defense has warned that China will take "countermeasures" if the US continues to strengthen military links with Taiwan.

This comes after Taiwan confirmed the presence of a small number of US troops on the self-governing island. pic.twitter.com/Ne6oowqVy8

— DW News (@dwnews) October 28, 2021

Vendar pa vse ta politika temelji na dveh napačnih predpostavkah.

Prvič, na veri, da Kitajska ne bo resno razmislila o vojaški akciji zoper Tajvan zaradi potencialno uničujočih posledic, ki bi sledile.

In drugič, da bodo ZDA res vojaško pomagale Tajvanu, ocenjuje analitik.

Toda Kitajska zna izbati pravi trenutek za svoje akcije in lahko čaka zelo dolgo.

Pandemijo je Kitajska izkoristila tudi tako, da je uporabila ukrepe za socialno distanciranje kot pokritje za sprejem novega zakona o nacionalni varnosti v Hong Kongu.

Pred tem bi bilo to zaradi množičnih protestov nemogoče.

Leto dni zatem je protestov konec, voditelji so v ječah ali v tujini, večina opozicijskih skupin pa je razpadla.

Marsikaj od tega bi se dalo uprabiti tudi v Tajvanu.

No, it’s China ruined Soviet Union, with Us together. we support every Soviet Union’s enemy, and attack every SU’s ally. pic.twitter.com/qkQjnNlPZG

— 金 晓 JIN XIAO (@jinxiao) October 29, 2021

Se bo ZDA z grožnjo vojne res posrečilo preprečiti združitev Tajvana in Kitajske?

Ni nujno.

Namesto takojšnje invazije bi Kitajska lahko sprejela »antisecionističen zakon« in preganjala separatiste, zasedla otoke blizu Tajvana, na primer Kinmen, lahko pa bi tudi zaprla ali blokirala Tajvansko ožino ali regulirala promet v njej.

Podprla bi lahko tudi skupine, ki se zavzemajo za zružitev s Kitajsko.

Vse to ne bi veliko stalo. Celo vojaška akcija bi se lahko omejila na blokado Tajvana, ki bi jo bilo zelo težko prebiti.

'Have Faith #US Will Defend Island': #Taiwan's President Amid #China Threat

Taiwan's President Tsai Ing-wen confirmed for the first time that US troops were training Taiwanese forces on the island in an interview.https://t.co/51VfD9U34p

— Indo-Pacific News - Watching the CCP-China Threat (@IndoPac_Info) October 29, 2021

Ameriška vojska v primeru kitajske invazije na Tajvan razmišlja o polaganju na tisoče min v Tajvansko ožino.

Toda s pametnimi minami bi lahko tudi Kitajska to ožino zaprla že veliko prej.

Vzpodbujanje tajvanskega odpora bi lahko bila za ZDA mina, katere eskplozije ne bodo preživele brez posledic, to pa bi lahko vplivalo na počasen zaton moči Združenih držav Amerike.