To je pet držav, kjer bi bilo najbolje pričakati na konec sveta

Obstaja dober razlog, da se milijarderji selijo na Novo Zelandijo.

Če bo namreč nastopil »konec sveta« je to eno od petih mest, na katerih bi se še vedno dalo živeti najbolj »normalno«.

Do tega zaključka sta prišla raziskovalca Nick King in Aled Jones v znanstveni reviji Sustainability (Trajnost).

"NewZealand was found to have the greatest potential to survive relatively unscathed due to its geothermal and hydroelectric energy, agricultural land and low population density." via @guardian

Read more: https://t.co/6OILnplyJP #sustainability pic.twitter.com/EibjJoEjxJ

— PSS International Removals (@PSSRemovals) July 31, 2021

Njuna študija ima naslov »Analiza potenciala za obstanek vozlišč obstojne kompleksnosti« in iz biofizikalnega zornega kota ocenjuje postindustrijsko človeško civilizacijo v odnosu na ekosistem in biosfero.

V bistvu je človeška civilizacija »neravnovesni termodinamični ali disipativni sistem, ki mora vzdrževati minimalno raven razpoložljive eksergije, da se izogne ​​entropičnemu razpadu, in še višjo raven, ki omogoča fizično rast«, pri tem pa je planet Zemlja omejen vir, ugotavljata avtorja.

Če dodamo podnebne spremembe, pandemije, gospodarsko neenakost in splošno globalno soodvisnost, obstaja velika verjetnost, da smo na poti k nečemu katastrofalnemu.

Vprašanje je naslednje - če in ko se to zgodi - kje želite biti v tistem trenutku?

Po mnenju raziskovalcev je odgovor na to vprašanje - Nova Zelandija.

Sledijo Islandija, Združeno kraljestvo, Avstralija in Irska.

To bi lahko bili nekakšni »rešilni čolni« za preostanek človeštva po kakšni od velikih katastrof.

What do NZ Australia Iceland Ireland and the UK have in common? #sustainability https://t.co/AG60EEmozU

— Tom Bowman (@TomKBowman) July 31, 2021

Kot ugotavlja Guardian, so bile te države izbrane na podlagi sposobnosti, da pridelajo hrano, varujejo svoje meje, vzdržujejo električno omrežje in omogočajo nekaj proizvodnje.

Zmerno podnebje in nizka gostota prebivalstva sta pri izbiri teh »rešilnih čolnov za človeštvo« prav tako igrala pomemben dejavnik.

Medtem ko je pohvalil nekatere odzive nekaterih vlad na pandemijo koronavirusne bolezni covid-19, je profesor Jones (soavtor študije) opozoril: »Ta prizadevanja za pravočasna, vedno učinkovitejša gospodarstva ni tisto, kar želite od odpornega gospodarstva. V sistem moramo vnesti nekaj ohlapnosti, tako da se lahko v primeru šoka odzovete, ker imate rezervne zmogljivosti.«