Zapravljanje javnega denarja za aplikacijo NIJZ: »Kot da bi nekdo dal tepihe v nov avto in rekel, da je sam naredil avto!«

Aplikacija NIJZ za preverjanje evropskih COVID potrdil se je pokazala kot še en nakup »golfov« za ceno »mercedesov.«

Po oceni računalničarjev, ki so si ogledali zahteve za aplikacijo takšna zadeva namreč ne bi smela stati več kot 40.000 - 50.000 evrov.

Na to je še posebej opozorila tudi Piratska stranka.

Ti je tista aplikacija za katero je skupaj z vzdrževanjem NIJZ plačal prek 1 milijon EUR.

— bota112 (@bota112) July 29, 2021

»Razvoj aplikacije NIJZ za preverjanje evropskih COVID potrdil je stal več kot milijon evrov, mesečni strošek njenega vzdrževanje znaša slabih 8000 evrov, 'nadgradnja' naj bi stala slabih 200.000 evrov.¹

Ob velikanski potrati javnega denarja gre tistim, ki stojijo v ozadju uvedbe PCT aplikacije (NIJZ, MZ, vlada), moč očitati še popolno nepoznavanje ali namerno ignoriranje osnov zakonodaje varstva osebnih podatkov.

Zbiranje, obdelavo ali vpogled v osebne podatke je potrebno zakonsko urediti za vse primere ločeno, saj gre za poseg v temeljne pravice posameznika.

Naročanje drage programske opreme, ter sprotno (drago) spreminjanje njene funkcionalnosti brez zakonske podlage, predstavlja neupravičeno trošenje javnih sredstev. Gre za malomarnost ali potencialno korupcijo v primeru zavestnega početja.

NIJZ bi se moral že pred naročilom in v postopku izdelave posvetovati z Informacijskim pooblaščencem glede zakonitosti rabe aplikacije v različnih situacijah.

Tako pa se zna zgoditi, da bo po več 100.000 evrskih nadgradnjah aplikacija vseeno ostala neuporabljena oziroma bodo za njeno spreminjanje in prilagajanje porabili dodatna javna sredstva.²

Cilji varstva osebnih podatkov in zakonodaje, ki to področje ureja, so predvsem zaščita posameznikove zasebnosti, dostojanstva in preprečevanje zlorab.

Informacije o zdravstvenem stanju posameznika so občutljivi osebni podatki, katerih razkritje lahko posamezniku povzroči veliko škodo, zato do njih navadno dostopa le osebni zdravnik. Pričakovati, da bodo ljudje vpogled v njihovo zasebnost s strani delavcev v gostinstvu in turizmu odobravali, je naivno. A ravno odobravanje s strani ljudi je tisto, kar tovrstne digitalne rešitve potrebujejo, da bi bile učinkovite.

Že pri aplikaciji OstaniZdrav se je izkazalo, da je velika večina ne želi uporabljati, tudi ob uvedbi pogoja za prehajanje občin.³ Ob tem se je tudi izkazalo, da aplikacija OstaniZdrav nikoli ni delovala tako, kot je bilo obljubljeno, torej je šlo za še en primer neracionalno potrošenega javnega denarja,⁴« so zapisali v svojem sporočilu za javnost v Piratski stranki.

Vlada "porabila" milijon, mi smo naredili v enem dnevu.  pic.twitter.com/Fk958zxfbl

— Dejan Jefim (@djefim) July 30, 2021

Zanimivi so tudi komentarji državljanov.

»Zna kdo razložiti: 28. maja pogodbo podpiše Krek, 9. junija pogodbo podpiše Ixtlan Team, AJPES pravi da je bil poslovni subjekt izbrisan iz registra 3. maja. Kam je šel denar? Kaj je z bančno garancijo?,« je vprašal prvi.

 »3. maja ustanovljeno novo. Razlogi teh malverzacij poznane samo njim in Kreku,« mu odgovarja drugi.

Artur A. Švarc pa opozori na bistvo problema: »Pa kako razvoj? Saj je open source in na preverjenem frameworku, povprečen programer jo konča v 6-8 urah z malico vred... Kot da bi nekdo dal tepihe v nov avto in rekel, da je sam naredil avto od prvega do zadnjega šraufa!«

¹ prt.si/pctpogodba

² prt.si/insppcta

³ prt.si/jajoapp3

⁴ prt.si/app