REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj je razpadla SFRJ? Poleg notranjih nasprotij je bila odločilna vloga ZDA, ki Jugoslavije ni več potrebovala

Zakaj je razpadla SFRJ? Poleg notranjih nasprotij je bila odločilna vloga ZDA, ki Jugoslavije ni več potrebovalaVir: Twitter

Trideseta obletnica »osamosvojitve« države se v Sloveniji praznuje ne zgolj z navajanjem dejstev o ključnih dogodkih, pač pa pogosto tudi z utrjevanjem mitov.

V tem mitu se je celoten narod odločil za samostojnost zaradi nevzdržnih razmer v SFRJ in nato z odločnostjo, pogumom in enotnostjo ter silo orožja, za katero je stala pravična slovenska zahteva po samoodločbi in lastni državnosti – zmagal.

Toda zadeve so bolj zapletene.

Ko pogledamo bolj natančno sosledje dogodkov, lahko opazimo, da so se slovenski prebivalci odločili za cilj, torej za samostojno državo, ne pa tudi za način, kako jo narediti.

Predvsem v Srbiji se še danes na razpad SFRJ gleda povsem drugače, kot v Sloveniji.

Ko se je spominjal obdobja »osamosvajanja« Slovenije se je na primer nekdanji član skupnega - jugoslovanskega - predsedstva Borisav Jović vprašal, kako je bilo mogoče, da se Arabci in Židje že več kot 50 let pogajajo, narodom v Jugoslaviji pa niso dali niti 50 let, pač pa je izven meja odločeno, da naj država razpade.

Prepričan je tudi, da bi se razpad lahko zgodil brez vojne – če bi tako želele zahodne sile.

Jović, nekdanji srbski član predsedstva SFRJ za to navaja štiri razloge.

Dan Republike - 29.11.1943
Dan Republike - 29. 11. 1943. Vir: Twitter

Prvi razlog za razbijanje Jugoslavije je dejstvo, da je bil njen nastanek že od začetka »napaka«, v katero so srbskega princa nato pa jugoslovanskega kralja Aleksandra napeljale velike sile.

Drugi razlog je, meni Jović, v separatističnih tendencah Slovencev in Hrvatov, ki so bile prisotne že od nastanka Jugoslavije, k temu pa je prispevalo neoprezno ravnanje srbskega vodstva, ki je krmilo v državi prepustilo hrvaškim i slovenskim politikom.

To je privedlo do ustave iz leta 1974, ki je bila uvod v poznejši razpad države.

Najpomembnejšo vlogo pa so imele velike sile.

Kot je pojasnil že Warren Zimmerman, zadnji veleposlanik Združenih držav Amerike v SFRJ, ZDA po kolapsu Sovjetske zveze več niso imele strateškega razloga za podpiranje obstoja jugoslovanske države.

Kot je pojasnil že Warren Zimmerman, zadnji veleposlanik Združenih držav Amerike v SFRJ, ZDA po kolapsu Sovjetske zveze več niso imele strateškega razloga za podpiranje obstoja jugoslovanske države.

»To je bila zelena luč vsem, da se jim ne bo več potrebno bati ZDA, če bodo zapustili Jugoslavijo,« ocenjuje Vladislav Jovanović, nekdanji zunanji minister Zvezne republike Jugoslavije.

Zato je tudi ameriški zunanji minister James Baker junija leta 1991 ob razglasitvi neodvisnosti Slovenijo in Hrvaško samo blago okrcal, jugoslovanski vojski pa zavezal roke, ko je dejal, da »ZDA ne bodo dovolile, da se secesija preprečuje s silo.«

Univerzitetni profesor Dušan Vasić, nekoč šef kabineta člana predsedstva SFRJ Lazara Mojsova in generalni sekretar predsednika Srbije Slobodana Miloševića je prepričan, da je bila odločitev o razbijanju SFRJ sprejeta že leta 1974.

O tem je Zbigniew Brzezinski napisal članek »Jugoslavija po Titu«, ki je bil najprej interen dokument, nato pa je bil na konferenci na Finskem leta 1988 tudi javno objavljen.

ZDA so leta 1981 izdelale dokument o demontaži Jugoslavije zato, ker se je okrepila kot socialistična država in pokazala uspešnost samostojnega razvoja in socialistične ekonomije, kar je škodilo ZDA.

»Po ameriških virih, to pa je objavil Michel Chossudovsky, ustanovitelj kanadskega centra Global Research, so odločitev o razbitju Jugoslavije sprejeli v Washingtonu leta 1974, v času Richarda Nixona. To je bila tajna odločitev, ki pa je prerasla v uradno politiko nekaj let pozneje. ZDA so leta 1981 izdelale dokument o demontaži Jugoslavije zato, ker se je okrepila kot socialistična država in pokazala uspešnost samostojnega razvoja in socialistične ekonomije, kar je škodilo ZDA,« trdi Vasić in navaja direktive Reaganove administracije iz let 1982 in 1984, v katerih se poudarja, da, če Jugoslavija ne bo služila interesom ZDA proti ZSSR – ne bo niti več obstajala.

Vasić opozarja, da je bilo to v devetdesetih letih nato uresničeno in je zato mirovni posrednik v jugoslovanskem razpadu lord Peter Carrington najprej 4. oktobra 1991 podal predlog za ohranitev enotnosti Jugoslavije, samo 14 dni pozneje pa že nov načrt,  ki je zagovarjal njeno razbijanje.

»Tedanji predstavniki Jugoslavije so dobili to, kar danes imenujemo 'non paper', dokument, o katerem ni bilo dovoljeno razpravljati. Nikomur ni bilo dovoljeno, da pove svoje mnenje. Podobno je istega leta nastopila tudi evropska trojka – v Jugoslavijo so prišli z načrtom, da bi morala razpasti,« se spominja Vasić.

Borisav Jović zavrača kot neresnične navedbe, da je »evropska trojka« predstavnikom Jugoslavije ponudila, da jih takoj sprejmejo v EU (tedaj Evropsko skupnost) in ob tem  še 5,5 milijarde dolarjev pomoči.

»Predsedstvo nikoli ni dobilo predloga, da bomo sprejeti v EU ali da bomo dobili kakšen denar. To je zavajanje. Jugoslovanski problem ni bil denar, pač pa političen,« opozarja.

Vladislav Jovanović pa pojasnjuje, da je ta predlog pravzaprav Milošević podal tedanjemu predsedniku Evropske komisije Jacquesu Delorsu in da ni bilo obratno.

Zahodu je šlo v korist razbijanje Jugoslavije in nadzor njenih delov na lahek in poceni način, kar je nekaj, kar še danes traja.

»Milošević je predlagal, da naj se Jugoslavija po kratkem postopku sprejme v EU in da je to najboljši način, da se izognejo notranjim nasprotjem, vendar je Delors samo obrnil glavo in se na to sploh ni odzval. To mi je Milošević osebno povedal in je ta argument uporabljal v pogovorih z zahodnimi predstavniki, oni pa so ob tem molčali. In to zato, ker je bil tudi Delors informiran, da gre za razbijanje Jugoslavije in jim takšne pobude niso odgovarjale. Njim je šlo v korist razbijanje Jugoslavije in nadzor njenih delov na lahek in poceni način, kar je nekaj, kar še danes traja,« ocenjuje Jovanović.

Jovanović je bil tudi prisoten, ko je lord David Owen ponudil načrt zahoda oziroma Z-4 kot rešitev za Srbe na Hrvaškem.

Tuđman iz taktičnih razlogov ni dejal 'ne', ker je vedel, da je nasprotna stran še bolj radikalna. In tako je nastala zmešnjava, ki je na koncu privedla do tragičnih dogodkov.

»Bil sem prisoten, ko je lord Owen to predstavil. Mi to nismo sprejeli, rekli smo, da gre za Srbe na Hrvaškem in da morajo to predstaviti njim. Lord Owen pa nam je nato samo pustil papir na mizi. Videli smo, da ta načrt ni zajel vse Srbe na Hrvaškem, pač pa samo tiste v Kninski krajini, v tistem delu, kjer pa jih je zajemal, pa je nudil zadeve, ki so bile nesprejemljive za Hrvate in Tuđmana. Vendar Tuđman iz taktičnih razlogov ni dejal 'ne', ker je vedel, da je nasprotna stran še bolj radikalna. In tako je nastala zmešnjava, ki je na koncu privedla do tragičnih dogodkov,« ocenjuje Jovanović.

Vasić pa opozarja, da se je vojna v BiH začela, ker je mirovni posrednik, Portugalec José Cutileiro ponudil dva mirovna načrta, vendar so Bošnjaki – pod taktirko muslimanska voditelja Alije Izetbegovića, nato pa Harisa Silajdžića – na oba pristali, nato pa od obeh odstopili, ker so dobili navodilo iz ZDA, da jim Jugoslavija več ni potrebna.

»V to se je lepo zlil še zgodovinski interes Nemčije, da se za svoj poraz maščuje Jugoslaviji. Do vojne je privedel splet okoliščin - interes poraženih držav v prvi in drugi svetovni vojni, da se revanširajo Jugoslaviji ob nepripravljenosti jugoslovanskega oziroma srbskega vodstva na to,« opozarja Vasić.

Pri tem je bil cilj srbske diplomacije vedno le obvarovanje prostorov, na katerih bi Srbi lahko živeli v okviru iste države.

»Težko se je bilo zoperstaviti scenariju, ki so ga veliko močnejši in večji naredili veliko prej in imeli močno podporo in zaveznike znotraj Jugoslavije. Srbija je bila predana skupni državi in je zaradi tega potegnila kratko«, ocenjuje Jovanović.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke