sreda, 20. november 2024 leto 29 / št. 325
Zakaj je razpadla SFRJ? Poleg notranjih nasprotij je bila odločilna vloga ZDA, ki Jugoslavije ni več potrebovala
Trideseta obletnica »osamosvojitve« države se v Sloveniji praznuje ne zgolj z navajanjem dejstev o ključnih dogodkih, pač pa pogosto tudi z utrjevanjem mitov.
V tem mitu se je celoten narod odločil za samostojnost zaradi nevzdržnih razmer v SFRJ in nato z odločnostjo, pogumom in enotnostjo ter silo orožja, za katero je stala pravična slovenska zahteva po samoodločbi in lastni državnosti – zmagal.
.@JJansaSDS: Šlo je za merjenje moči med enotami, ki smo jih ustanavljali za to, da bi lahko zgodovinsko odločitev slovenskega naroda na plebiscitu zavarovali z realno silo in med enotami, ki so to hotele preprečiti.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) May 22, 2021
Toda zadeve so bolj zapletene.
Ko pogledamo bolj natančno sosledje dogodkov, lahko opazimo, da so se slovenski prebivalci odločili za cilj, torej za samostojno državo, ne pa tudi za način, kako jo narediti.
Posebno v zadnjem letu, ko imamo na oblasti lopove vseh lopovov.
— Nadja (@kokochannel12) April 14, 2021
Predvsem v Srbiji se še danes na razpad SFRJ gleda povsem drugače, kot v Sloveniji.
Ko se je spominjal obdobja »osamosvajanja« Slovenije se je na primer nekdanji član skupnega - jugoslovanskega - predsedstva Borisav Jović vprašal, kako je bilo mogoče, da se Arabci in Židje že več kot 50 let pogajajo, narodom v Jugoslaviji pa niso dali niti 50 let, pač pa je izven meja odločeno, da naj država razpade.
To kar si zapisal drzi! Me pozabi se meje z zahodom!
— Tomo Galof (@galoftomo) June 16, 2021
Prepričan je tudi, da bi se razpad lahko zgodil brez vojne – če bi tako želele zahodne sile.
Jović, nekdanji srbski član predsedstva SFRJ za to navaja štiri razloge.
Prvi razlog za razbijanje Jugoslavije je dejstvo, da je bil njen nastanek že od začetka »napaka«, v katero so srbskega princa nato pa jugoslovanskega kralja Aleksandra napeljale velike sile.
Drugi razlog je, meni Jović, v separatističnih tendencah Slovencev in Hrvatov, ki so bile prisotne že od nastanka Jugoslavije, k temu pa je prispevalo neoprezno ravnanje srbskega vodstva, ki je krmilo v državi prepustilo hrvaškim i slovenskim politikom.
To je privedlo do ustave iz leta 1974, ki je bila uvod v poznejši razpad države.
Kera govanca so tale naša trenutna oblast! Še sreča, da bo kmalu konec te farse! https://t.co/Zj2xf6j6v7
— Honda & Robert (@HondaIsTheBest1) June 20, 2021
Najpomembnejšo vlogo pa so imele velike sile.
Kot je pojasnil že Warren Zimmerman, zadnji veleposlanik Združenih držav Amerike v SFRJ, ZDA po kolapsu Sovjetske zveze več niso imele strateškega razloga za podpiranje obstoja jugoslovanske države.
»To je bila zelena luč vsem, da se jim ne bo več potrebno bati ZDA, če bodo zapustili Jugoslavijo,« ocenjuje Vladislav Jovanović, nekdanji zunanji minister Zvezne republike Jugoslavije.
Zato je tudi ameriški zunanji minister James Baker junija leta 1991 ob razglasitvi neodvisnosti Slovenijo in Hrvaško samo blago okrcal, jugoslovanski vojski pa zavezal roke, ko je dejal, da »ZDA ne bodo dovolile, da se secesija preprečuje s silo.«
Ko so še po 30. letih mnogi novinarji ponosni, da so bili v postelji s #TO, @policija_si in oblastjo
— Blaž Zgaga (@blaz_zgaga) June 16, 2021
Posledica je, da večina prebivalcev še danes verjame mitu o "veličastni zmagi", drugim po svetu pa je bolj jasna umazana vloga , ki je sprožila krvave jugoslovanske vojne. https://t.co/bGmlU5bt2S
Univerzitetni profesor Dušan Vasić, nekoč šef kabineta člana predsedstva SFRJ Lazara Mojsova in generalni sekretar predsednika Srbije Slobodana Miloševića je prepričan, da je bila odločitev o razbijanju SFRJ sprejeta že leta 1974.
O tem je Zbigniew Brzezinski napisal članek »Jugoslavija po Titu«, ki je bil najprej interen dokument, nato pa je bil na konferenci na Finskem leta 1988 tudi javno objavljen.
Soviet leader Brezhnev and Yugoslavian leader Tito meet for a hunting weekend retreat, 1970s.... #History #Jugoslavija #JosipBrozTito #SoyuzSovetskikhSotsialisticheskikhRespublik #photography pic.twitter.com/mXcPk52bpL
— Memories of history (@MemoriesHistory) September 17, 2019
»Po ameriških virih, to pa je objavil Michel Chossudovsky, ustanovitelj kanadskega centra Global Research, so odločitev o razbitju Jugoslavije sprejeli v Washingtonu leta 1974, v času Richarda Nixona. To je bila tajna odločitev, ki pa je prerasla v uradno politiko nekaj let pozneje. ZDA so leta 1981 izdelale dokument o demontaži Jugoslavije zato, ker se je okrepila kot socialistična država in pokazala uspešnost samostojnega razvoja in socialistične ekonomije, kar je škodilo ZDA,« trdi Vasić in navaja direktive Reaganove administracije iz let 1982 in 1984, v katerih se poudarja, da, če Jugoslavija ne bo služila interesom ZDA proti ZSSR – ne bo niti več obstajala.
Seveda, tudi na plebiscitu ga nismo izglasovali, demosova vlada nam ga je kar vsilila
— CheGuevara (@Che27Che) June 10, 2021
Vasić opozarja, da je bilo to v devetdesetih letih nato uresničeno in je zato mirovni posrednik v jugoslovanskem razpadu lord Peter Carrington najprej 4. oktobra 1991 podal predlog za ohranitev enotnosti Jugoslavije, samo 14 dni pozneje pa že nov načrt, ki je zagovarjal njeno razbijanje.
»Tedanji predstavniki Jugoslavije so dobili to, kar danes imenujemo 'non paper', dokument, o katerem ni bilo dovoljeno razpravljati. Nikomur ni bilo dovoljeno, da pove svoje mnenje. Podobno je istega leta nastopila tudi evropska trojka – v Jugoslavijo so prišli z načrtom, da bi morala razpasti,« se spominja Vasić.
Something from "rebel" Jugoslavija
— ДЕВРИМ КУНТАЙ (@kuntay70) October 21, 2020
The call for the construction of the “Highway of Brotherhood and Unity" 1949 Poster
"Construction began on the initiative of President Josip Broz Tito, who called the project the "Road of brotherhood and unity" pic.twitter.com/0cRF9U1yGE
Borisav Jović zavrača kot neresnične navedbe, da je »evropska trojka« predstavnikom Jugoslavije ponudila, da jih takoj sprejmejo v EU (tedaj Evropsko skupnost) in ob tem še 5,5 milijarde dolarjev pomoči.
»Predsedstvo nikoli ni dobilo predloga, da bomo sprejeti v EU ali da bomo dobili kakšen denar. To je zavajanje. Jugoslovanski problem ni bil denar, pač pa političen,« opozarja.
Zatulile so sirene, program radia in TV se je v hipu spremenil. Kot bi gledal film, v katerem imaš stransko vlogo, na scenarij pa nobenega vpliva. Začel se je konec sveta, za katerega sem mislil, da bo obstajal večno. Ni umrl samo Tito, umrla je Jugoslavija. Ali vsaj njena duša. pic.twitter.com/pImtw6vqbQ
— Kajman Očalar (@kajman_ocalar) May 4, 2021
Vladislav Jovanović pa pojasnjuje, da je ta predlog pravzaprav Milošević podal tedanjemu predsedniku Evropske komisije Jacquesu Delorsu in da ni bilo obratno.
»Milošević je predlagal, da naj se Jugoslavija po kratkem postopku sprejme v EU in da je to najboljši način, da se izognejo notranjim nasprotjem, vendar je Delors samo obrnil glavo in se na to sploh ni odzval. To mi je Milošević osebno povedal in je ta argument uporabljal v pogovorih z zahodnimi predstavniki, oni pa so ob tem molčali. In to zato, ker je bil tudi Delors informiran, da gre za razbijanje Jugoslavije in jim takšne pobude niso odgovarjale. Njim je šlo v korist razbijanje Jugoslavije in nadzor njenih delov na lahek in poceni način, kar je nekaj, kar še danes traja,« ocenjuje Jovanović.
Na plebiscitu o samostojnosti Slovenije se niti približno nismo odločili za to, kar imamo zdaj. Plebiscitarno smo se takrat z veliko večino izjasnili ravno proti taki politiki, kot jo predstavlja @vladaRS in njen ajatola @jjansaSDS.
— Kajman Očalar (@kajman_ocalar) June 13, 2021
Jovanović je bil tudi prisoten, ko je lord David Owen ponudil načrt zahoda oziroma Z-4 kot rešitev za Srbe na Hrvaškem.
»Bil sem prisoten, ko je lord Owen to predstavil. Mi to nismo sprejeli, rekli smo, da gre za Srbe na Hrvaškem in da morajo to predstaviti njim. Lord Owen pa nam je nato samo pustil papir na mizi. Videli smo, da ta načrt ni zajel vse Srbe na Hrvaškem, pač pa samo tiste v Kninski krajini, v tistem delu, kjer pa jih je zajemal, pa je nudil zadeve, ki so bile nesprejemljive za Hrvate in Tuđmana. Vendar Tuđman iz taktičnih razlogov ni dejal 'ne', ker je vedel, da je nasprotna stran še bolj radikalna. In tako je nastala zmešnjava, ki je na koncu privedla do tragičnih dogodkov,« ocenjuje Jovanović.
Na nek način, ja. Osamosvojitev se je, preden se je zavila v nacionalistične barve, oglaševala kot poziv k demokratizaciji, ČP, pluralnosti... Trenutna hunta pa predstavlja zanikanje vseh tistih ciljev.
— gastarbeitr (@gastarbeitr) May 18, 2021
Vasić pa opozarja, da se je vojna v BiH začela, ker je mirovni posrednik, Portugalec José Cutileiro ponudil dva mirovna načrta, vendar so Bošnjaki – pod taktirko muslimanska voditelja Alije Izetbegovića, nato pa Harisa Silajdžića – na oba pristali, nato pa od obeh odstopili, ker so dobili navodilo iz ZDA, da jim Jugoslavija več ni potrebna.
»V to se je lepo zlil še zgodovinski interes Nemčije, da se za svoj poraz maščuje Jugoslaviji. Do vojne je privedel splet okoliščin - interes poraženih držav v prvi in drugi svetovni vojni, da se revanširajo Jugoslaviji ob nepripravljenosti jugoslovanskega oziroma srbskega vodstva na to,« opozarja Vasić.
Odjebita, domobranca!https://t.co/HjX8KcrXOH
— Ivan Kranjc (@dragnslyr_ds) June 19, 2021
Pri tem je bil cilj srbske diplomacije vedno le obvarovanje prostorov, na katerih bi Srbi lahko živeli v okviru iste države.
»Težko se je bilo zoperstaviti scenariju, ki so ga veliko močnejši in večji naredili veliko prej in imeli močno podporo in zaveznike znotraj Jugoslavije. Srbija je bila predana skupni državi in je zaradi tega potegnila kratko«, ocenjuje Jovanović.