Janševa izdaja Slovenije: Besni nad Sophie in’ t Veld, molči pa o zahrbtni blokadi nabave cepiv v režiji Sebastiana Kurza

Slovenski predsednik vlade se je te dni zapletel v spor z Evropskim parlamentom.

Že nekaj dni namreč vneto dokazuje, da je bilo pred nastopom predsednika vlade Janeza Janše pred skupino EP za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji vse dogovorjeno in pripravljeno za predstavitev video posnetka, ki ga je nato menda samovoljno umaknila predsedujoča Sophie in’ t Veld.

Zato jo obtožuje cenzure in zahteva njen odstop.

This Is Europe's Vaccine Rollout Going According to Plan - Foreign Policy https://t.co/T1JwTFqyBa via @nuzzel

— Juergen Wagner (@wagjuer) March 31, 2021

Medtem pa je Foreign Policy objavil članek, v katerem razkriva ozadje nabave cepiv in prikazuje, kako je avstrijski kancler Sebastian Kurz tudi Sloveniji preprečil, da bi prišla do dodatnih cepiv proti koronavirusu SARS-CoV-2.

O vsem tem pa Janša – molči.

Vse skupaj se je začelo 12. marca, z obtožbami Kurza o tem, kako se cepiva v okviru EU menda delijo neenakopravno.

It was Angela Merkel who had to remind Austrian Chancellor Sebastian Kurz at last week’s European Council that vaccine contracts had been signed by member states themselves and not by “unelected bureaucrats in Brussels”. 4/

— John O’Brennan (@JohnOBrennan2) April 3, 2021

Tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša se je nato podpisal pod skupno pismo, s katerim so voditelji šestih držav EU zahtevali več enakopravnosti.

Na zadnjem vrhu je s svojo razpravo o tem vprašanju avstrijski kancler ostalim voditeljem držav dobesedno »kradel dragocen čas«, ki so ga potrebovali za dogovor o novih »zelenih potnih listih« in transatlantskem zavezništvu.

Nemška kanclerka je bila celo tako jezna, da je Kurza opomnila, da so cepiva kupovale same države članice »in ne neki neumni birokrati v Bruslju.«

Vse skupaj je bilo povezano tudi z notranjo politiko v Avstriji.

Kurz, ki je dolgo časa veljal za »čudežnega dečka avstrijske politike«, je bil ves čas pandemije zelo popularen, toda v zadnjem času mu popularnost hitro pada. Tako kot njegovemu kolegu v Sloveniji.

Avstrija ob tem ostaja ena od s pandemijo najbolj prizadetih držav, odnosi z Zelenimi v vladi pa so napeti.

The little boy @sebastiankurz is under enormous pressure here at home because a major corruption scandal is unfolding - That's his way to distract from it. He is a disgrace.

— Timo Dax  (@TimoDax) March 30, 2021

Ukvarja se tudi z vrsto korupcijskih škandalov iz preteklosti, policija pa je nedavno preiskala hišo Kurzovega tesnega sodelavca in ministra.

Zveni znano?

To morda pojasnjuje, zakaj je Kurz pričel napadati Bruselj.

In podobne motive je imel verjetno tudi Janez Janša.

Bruselj je pripravna tarča za politike z domačimi problemi, ki si poskušajo doma s takšnimi napadi na zunanje cilje dvigniti lastno popularnost.

Toda težava njegovih napadov in napadov »šesterice« je bila, da so bili neutemeljeni.

Well done @sebastiankurz who managed to hijack an actual act of solidarity and throw the EU in a senseless fight. When will EU leaders such as @vonderleyen and @EPP stop making him their posterboy. And when will greens stop providing him a majority. He's a reckless opportunist. https://t.co/hfmweenN2m

— diego velazquez (@diego_bxl) April 2, 2021

Še posebej Avstrija je bila ena od zelo dobro oskrbljenimi z evropskimi cepivi.

Ob tem je EU vzpostavila mehanizem distribucije, ki je vsaki državi omogočal nakup cepiv preko posebnega odbora.

Ko je Komisija dosegla podpis pogodbe s proizvajalcem so bile državam ponujene kvote cepiv glede na število prebivalstva.

Vsaka država je lahko kupila svojo kvoto, če je ni, so bile iste na voljo ostalim državam.

Na ta način je Slovenija v dveh krogih dvakrat izpustila cepiva Pfizerja in Modrne, skupaj skoraj milijon odmerkov cepiv.

In tudi druge države, ki so se soočile s pomanjkanjem so naredile podobne napake. Same. Ampak to je bilo težko priznati.

Lažje je bilo napadati Bruselj.

Prav zato so bile tudi obtožbe šesterice protestnikov dejansko neutemeljene.

Remember: Mr. Janša congratulated Mr. Trump for having won the US-elections. So far for his competence . To need him as a friend is maybe the worst you can suffer.

— Robert Macho (@ro__mac) March 26, 2021

Ko je Kurz vse druge države EU obtožil »nefer delitve« cepiva so bili, kot poroča FP, »kolegi osupli.«

Kajti Evropska komisija sploh ne deli cepiv. Cepiva so enako kot zdravstvo – nacionalna zadeva.

Evropska komisija zgolj pomaga pri organizaciji nabave, da ne bi prišlo do neenake obravnave držav članic.

Toda Kurz je ob pomoči tabloidov še naprej širil neresnice.

Toda kmalu zatem se je na avstrijskem radiju pojavila Ines Stilling, sekretarka na avstrijskem ministrstvu za zdravje in pojasnila, kako sistem deluje.

Pojasnila je, da nekatere države vzamejo na primer 100 odstotkov vsakega ponujenega cepiva, druge pa naprimer 100-odstotkov Pfizerja in samo 60 odstotkov cepiva AstraZenece ali pa obratno.

In da gre nato preostanek cepiv v prodajo tistim državam, ki ga hočejo kupiti več.

Pri tem je bila namestnica odbora za razdelitev zdravil Martin Auer, avstrijska nacionalna koordinatorka za covid-19 v Avstriji.

Martina Auer je pojasnila, da za račun Avstrije ni kupila celotnega kontingenta cepiv BioNTecha, ko ji je bil lani ponujen, pač pa je vzela le tri četrtine ponujene količine, je pa zato naročila vse odmerke AstraZenece.

Na zelo podoben način je ravnala tudi Slovenija.

Premier Janez #Jansa hat als Gesundheitsminister die Liefermenge nicht ausgeschöpft. @sebastiankurz hat nicht einmal die Verträge zur Impfstoffverteilung gelesen. Und diese beiden Populisten fordern jetzt die Neuverteilung von Impfstoffen in der EU. #Kurz https://t.co/gFmTThuyXC

— Christina Aumayr (@ChristinaAumayr) March 24, 2021

Takrat pa se še ni vedelo, da bo AstraZeneca zmanjšala količine dobav.

In Avstrija je namesto z obljubljenimi 3,9 milijoni odmerkov končala z 2,5 milijona odmerkov cepiva AstraZeneca.

Podobno se je zgodilo tudi Sloveniji.

Toda Kurz je kljub temu, da je moral priznati, da EU ni kriva, nadaljeval svoj boj.

Na tej točki je zbral voditelje članic, ki so se čutile prikrajšane – Hrvaško, Bolgarijo, Slovenijo, Latvijo in Češko –, ki so Evropski komisiji napisali pismo z zahtevami po pravični delitvi cepiv, za katera naj bi menda bili prikrajšani.

Vendar pa drugi voditelji EU niso popuščali pri delitvi cepiva.

Hvala, g. Janša, da smo odrezani od dodatnih dobav cepiva. https://t.co/SA5wmEFtKI

— Ivan Maček Novak  (@zaslovenijo2) April 3, 2021

Avstrija je namreč pravkar dobila 100.000 dodatnih odmerkov za Tirolsko, kjer so bila smučišča odprta vso zimo, kar je dvignilo stopnje okužb.

Nato je Kurz odletel v Izrael z dansko kolegico Mette Frederiksen, da bi se pogovarjal o skupni proizvodni cepiv zoper nove različice.

To pa so mu znova zamerili ostali voditelji EU, saj je bil dogovor, da se o tem pogovarjajo – skupaj.

Ob tem se je pokazalo, da Avstrijci cepijo hitreje kot ostanek Evrope.

Avstrija je cepila 14,6 ljudi na 100 prebivalcev, manj kot je povprečje v EU, 13,6 odstotka.

Ker pa so bila druge države iz skupine šestih, ki so napisale protestno pismo na repu lestvice in so kupile manj cepiv, kot bi jih lahko, so se članice odločile, da bodo 10 milijonov odmerkov, namenjenih za drugo četrtletje leta 2021 najprej dobile države, ki zaostajajo – toda brez Avstrije.

Šlo je za solidarnost: Vse druge države članice so se odrekle delu svojih cepiv, da bi jih dobilo pet držav, ki so se najbolj pritoževale.

In med njimi naj bi bila cepiva tudi za Slovenijo.

Nato so v zadnjih tednih, kot navaja FP, naredili več razdelitev teh dodatnih cepiv, vendar je vse te razdelitve blokirala ena sama država: Avstrija, ki ni bila na nobenem seznamu.

Jansa in pahor podarjata cepiva, tukaj pa izvajata nekaksen lockdown nasih otrok. Kdaj bo tega dovolj????

— Janko Janez (@JankoJanez2) April 3, 2021

To je zelo razjezilo celo nekatere avstrijske zaveznice iz skupine »frugalov«, ki so se borile lani ob Avstriji, za porazdelitev sredstev v proračunu EU in glede 859 milijard vrednega sklada za obnovo.

Angela Merkel je bila celo tako jezna na Kurza, da ga ob nedavnem potovanju, ko se je ustavil v Berlinu, sploh ni želela sprejeti in viri trdijo, da ne zgolj zato, ker je imela že poln urnik.

Obnašanje Kurza je bilo namreč tudi po vrhu 25. marca »bojevito.«

»Blokiral je vse poskuse delitve dodatnih odmerkov Pfizerjevega cepiva, zato ker je ta delitev bila v korist petih potrebnih držav in ne relativno bogate Avstrije,« piše FP.

Med njimi pa sta bili tudi – Slovenija in Hrvaška.

Vse skupaj so nato prepustili v reševanje veleposlanikom 27 držav članic.

Toda Merklova je dejala, da države same ne bodo igrale »vloge odbora za delitev cepiv.«

Italijanski predsednik vlade Mario Draghi pa je potrdil, da kljub svojim blokadam »Kurz ne bo dobil nobenega dodatnega odmerka.«

Medtem pa je Kurz tvital, da je »srečen in ohrabren z rezultatom: bolj pošteno delitvijo cepiv v EU za tiste, ki jih potrebujejo.«

In niti besede ni zapisal o tem, da njegova država ne bo dobila niti enega dodatnega odmerka, ker ima cepiv čisto dovolj.

Sploh ne razumem te tabele. Če ugibam in so pod vsa cepiva tudi AZ, so Čehi izviseli, ker so že sedaj naročili več Pfizerja, pa premalo AZ, medtem, ko so Estonci profitirali, ker so naročili več AZ in manj Pfizerja.

— Matjaž Janša  (@matjaz_jansa) April 2, 2021

In slovenski predsednik Janez Janša?

Hvalil se je s pismom »šesterice« in na ves glas podpiral avstrijskega kanclerja.

O tem, da ta kancler sosednje, prijateljske države, s katerim je plezal celo po slovenskih planinah, v usodnem trenutku za Slovenijo blokira poskuse, da tudi Slovenija (in še štiri druge države) dobi dodatna cepiva in s tem vsaj deloma popravi napake svoje vlade, ki je pred tem lahkomiselno že zavrgla skoraj milijon odmerkov cepiv – pa je Janša molčal.

Zdaj bruha ogenj in žveplo na Sophie in’ t Veld, češ da je cenzurirala njegov »filmček«, čeprav dejstva kažejo, da se to dejansko ni zgodilo, pač pa je Janša zgolj insceniral konflikt z njo.

Public fall-out between a prime minister of an EU country and an #MEP as just happened between Slovenia's Janez Janša @JJansaSDS and MEP Sophie in 't Veld @SophieintVeld is rare.https://t.co/1He525Ymox

— EUobserver (@euobs) April 1, 2021

Ob sebičnem ravnanju kanclerja sosednje Avstrije, kjer ima res veliko razlogov za to, da bi ga kritiziral zaradi sebičnosti in naredil nekaj za svoje državljane – pa predsednik slovenske vlade molči.

Namesto tega se je Kurzu celo pridružil pri njegovih neutemeljenih napadih na Evropsko komisijo in »Bruselj«, očitno zgolj zato, da bi preusmeril pozornost in prikril lastne napake.

Če bi mu res bilo kaj za »slovenski narod«, ki ga ima stalno v ustih, potem bi si seveda upal kaj kritičnega povedati tudi o Sebastianu Kurzu in doseči, da dodatna cepiva, ki jih je ostalih 26 držav želelo razdeliti med 5 držav z največjimi potrebami – pridejo tudi v Slovenijo.

Toda ne, Janša je ob tej blokadi, usmerjeni tudi proti Sloveniji in njenim nacionalnim interesom – molčal.

Vendar pa posledice njegovega molka niso takšne, kot Kurzove.

Kurz je s svojim molkom o tem, kako se je dejansko končala bitka za bolj enakopravno delitev cepiv znotraj EU zgolj prikrival svoj lasten neuspeh in Avstrija ob tem ni bila oškodovana.

Desni imate celotno časovno obdobje probleme s samim seboj. Možgane imaš zakrnjene, Janez razmišlja za tebe, ti pa plapolaš z zastavo, kot pravi domoglup.

— Tom Z. (@tom44232791) April 3, 2021

Toda v primeru Janše, ki je molčal o blokadi Avstrije in Kurza celo javno podpiral, je očitno drugače.

V tem primeru je bila zaradi tega strahopetnega molka Slovenija znova in dodatno oškodovana prav pri dodatni nabavi cepiv, ki jih v državi še vedno primanjkuje.

In zaradi katerih Janševa vlada državo pravkar znova zapira.

To je verjetno eden od vrhuncev dvoličnosti, ki jo je pokazala ta vlada.

In vsekakor je v tej zgodbi več dejstev, ki si zaslužijo, da se jih čimprej dopiše tudi v ustavno obtožbo predsednika vlade.