Nevarna posledica mutiranih virusov: Cepiti bo potrebno skoraj vse, a tudi tedaj ne bomo dosegli 'čredne imunosti'

Pojav novih različic (angleškega, brazilskega in južnoafriškega) koronavirusa SARS-CoV-2 ima ob povečani kužnosti (od 30 - 70 odstotkov) in smrtnosti (30 odstotkov višja) še eno posledico, o kateri pa se doslej ni vedelo prav veliko.

Doslej je veljalo, da bo mogoče »čredno imunost«, ki naj bi privedla praktično do konca epidemije, mogoče doseči tedaj, ko bo nekje od 60 - 80 odstotkov ljudi ali cepljenih, ali pa zaradi prebolele okužbe že odpornih na novi koronavirus, poroča Medical Xpress.

Toda raziskava Univerze Vzhodne Anglije (UEA) kaže, da tega cilja ne bo mogoče doseči niti tedaj, ko bi cepili skoraj vso populacijo.

Herd immunity may not be achievable even with high vaccine uptake https://t.co/rUreafcBqY pic.twitter.com/ZC3zaFG0dY

— Health Smart (@HealthSmartMe) January 23, 2021

Raziskovalci so proučevali vpliv cepiv Univerze Oxford in podjetja Pfizer na imunizacijo in pri tem vzeli v obzir tudi širjenje novih sevov virusa.

Ugotovili so, da bi bil edini način, da se doseže »čredna imunost« cepljenje skorajda vse populacije, vključno z otroci, z bolj učinkovitim Pfizerjevim cepivom.

Podatki naj bi bili zelo podobni tudi za cepivo Moderne.

Študija tudi priporoča, da vsi zdravstveni delavci dobijo 95-odstotno učinkovita cepiva Pfizerja in Moderne, da bi tako preprečili asimptomatično širjenje bolezni drugim osebam.

Cepivo Univerze Oxford je sicer učinkovito v 70 odstotkih, cepivi Pfizerja in Moderne pa v okoli 95 odstotkih primerov.

Vendar se nov problem kaže pri poskusih, da se »R« oziroma število ponovnih okužb vsakega okuženega spusti pod številko 1, torej da vsak okuženi okuži manj kot eno drugo osebo.

Šele to bi omogočilo mirjanje pandemije.

Toda Paul Hunter, iz UEA medicinske šole v Norwichu razkriva slabe novice.

Worrying research says herd immunity may not be achievable even with high vaccine uptake https://t.co/5bkrlNyUZu

— Idris Adesina (@AdesinaIi) January 22, 2021

Raziskava je namreč pokazala, da bi morali ob »običajnem« sevu koronavirusa cepiti 69 odstotkov prebivalstva z bolj učinkovitim Pfizerjevim cepivom ali pa 93 odstotkov prebivalstva z manj učinkovitim cepivom Univerze Oxford, da bi dosegli »čredno imunost.«

Ko pa so vzeli v obzir še učinke bolj prenosljivih sevov, so ugotovili, da bi cepljenje celotnega prebivalstva lahko zmanjšalo R samo na vrednost 1,325.

Novi sevi koronavirusa zahtevajo, da se pri cepivu Pfizerja cepi najmanj 82 odstotkov prebivalstva, da bi uspeli omejiti širjenje nove različice virusa.

Profesor Alastair Grant iz šole za okoljske znanosti, ki je izdelal model, je opozoril, da je oxfordsko cepivo sicer pomembno, ker bistveno zmanjša možnost hujšega poteka bolezni, toda ker je učinkovitost le-tega zlasti proti asimptomatičnem poteku bolezni nižja, bi ob soočenju z novimi sevi koronavirusa to cepivo bilo v povprečju le 52,5 odstotno učinkovito.

S tem pa bi se »R« dvignil z 1,33 na 1,6 celo ob 100-odstotnem cepljenju vse populacije.

Zaradi tega s tem cepivom ne bo mogoče doseči »čredne imunosti.«

Po drugi strani bi tudi cepljenje 82 odstotkov prebivalstva s Pfizerjevim cepivom lahko omejilo širjenje okužbe, toda Pfizerjeo cepivo ni bilo preizkušeno na mladostnikih in otroci pod 16 leti, ki predstavljajo 19 odstotkov populacije.

Ob tem se vsi ne bodo želeli cepiti.

Coronavirus updates: Merck abandons vaccine development; Japan scrambling for 'herd immunity' ahead of Olympics https://t.co/3iCCjKqW2R via @usatoday

— Tifa@385 (@Tifa385) January 25, 2021

V tem primeru bi lahko do »čredne imunosti« prišli le v primeru, če bi 89 odstotkov ljudi bilo ali cepljenih ali bi prebolelo virus.

Pri tem pa bi nekateri, ki so bili cepljeni ali so celo že preboleli bolezen, lahko še naprej širili virus.

To pa pomeni, da bo potrebno še zelo dolgo skrbeti za tiste, ki bodo imeli slabši imunski sistem in da pandemije za nekatere ne bo kar preprosto konec.

Cepivo bo pomagalo večini, toda virus bo še naprej krožil in ogrožal ljudi s slabšim imunskim sistemom, zato bo to zahtevalo stalno spremljanje virusov in nadaljevanje zaščitnih ukrepov še na marsikaterem področju življenja tudi tedaj, ko se bo za večino pandemija že umirila.