Ustavno sodišče: prepoved gibanja in obvezno nošenje mask sta neustavna ukrepa, odrejen mesec dni časa za uskladitev

Ustavno sodišče je sprejelo sklep, po katerem ukrepi omejitve gibanja in nošenja mask med pandemijo koronavirusa predstavljajo kršitve temeljnih človekovih pravic.

In čeprav prav danes slovenska Ustava praznuje 29. let, te prelomne odločitve ni sprejelo slovensko sodišče – pač pa Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine.

Zelo me skrbi, ker vlada za silvestrovo sili mlade v zaprta druženja, namesto da bi spodbudila druženja z maskami na prostem. A če ti epidemija ne predstavlja stiske, si težko predstavljaš 18-letnika, ki je 10 mesecev v hišnem priporu (s par meseci milejšega poletnega režima).

— Barbara Rajgelj (@BRajgelj) December 23, 2020

Na svoji 120. seji velikega senata Ustavnega sodišča BiH so namreč sprejeli več odločitev, najbolj pomembna pa je, da so odločitve Kriznega štaba Federacije BiH o prepovedi gibanja in obveznem nošenju mask »vmešavanje v temeljne človekove pravice in svobodo gibanja, ki je izvršeno z ukazi ozkih segmentov izvršne oblasti o obveznem nošenju mask in omejitvi gibanja kriznih štabov ministrstev za zdravstvo,« piše v odločitvi Ustavnega sodišča.

Odločitve kriznega štaba ministrstva za zdravje FBiH predstavljajo kršitve navedenih pravic tudi glede na to, da je s strani najvišjih organov zakonodajne in izvršne oblasti izostalo aktivno sodelovanje pri sprejemanju in preverjanju odrejenih ukrepov najvišjih organov zakonodajne in izvršne oblasti.«

Ukrepi prepovedi gibanja od 23. ure zvečer do 5. ure zjutraj so bili v BiH uvedeni 10. novembra, spremljali pa so jih tudi ukrepi obveznega nošenja mask v zaprtih prostorih in na odprtem.

Po teh ukrepih so sarajevski odvetniki podali zahtevo za preverjanje spornih ukrepov ter predlagali, da se do dokončne odločitve ukrepi Kriznega štaba federalnega ministrstva za zdravje ukinejo, poroča Klix.ba.

Vendar Ustavno sodišče BiH teh ukrepov ni ukinilo, pač pa je dalo vladi in parlamentu FBiH mesec dni časa, da ukrepe preverijo in jih prilagodijo ustavi in Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

V Sloveniji se je Ustavno sodišče že večkrat ukvarjalo s podobnimi ukrepi, predvsem z omejitvijo gibanja na občine, vendar se še nikoli ni odločilo za podobno razveljavitev ukrepov Janševe vlade.

sem se potrudil za en malo boljši screenshot ;) .. ga je lihkar potegnil :D (iz žepa) pic.twitter.com/h7KAFlA0Or

— En iz Cela  (@Gregorinho14) December 21, 2020

Danes sicer v Sloveniji zaznamujemo dan ustavnosti, v spomin na 23. december leta 1991, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo.

Z njo je Slovenija razglasila enostransko odcepitev od Jugoslavije tudi v pravnem smislu.

Slovenija vse do decembra leta 1991, torej po junijski razglasitvi in trimesečnem moratoriju na svoje tedanje ukrepe sicer še ni bila mednarodno priznana in tudi ne samostojna država, pač pa je bila del Jugoslavije, ki se je zaradi izvajanja podobnih procesov enostranskih odcepitev drugih republik, ali pa določenih narodov in na novo oblikovanih entitet v tem času in po njem (SAO Krajina, Republika Srbska, AP Zahodna Bosna, itd.) nahajala v procesu razpada.

Osnutek slovenske Ustave je v Podvinskem gradu avgusta leta 1990 pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek.

Po prvotnem načrtu bi morala biti ustava sprejeta že ob razglasitvi slovenske samostojnosti 26. junija 1991, a ker se takratni politični akterji še niso uskladili o vseh vprašanjih, je bila z več popravki sprejeta nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991.

Ob obletnici je predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez na spletni strani sodišča zapisal, da so bile od sprejetja ustave njene določbe večkrat na preizkušnji, vendar nikoli ni bila vprašljiva smer razvoja ustavne demokracije.

Vse do sobote mi ni bilo jasno, kako je ta druščina igralcev v peskovniku (JJ, Bavčar, Peterle) izpeljala osamosvojitev. Po prebiranju teksta Tineta Hribarja v Sobotni prilogi mi je končno jasno: niso je oni.

— Bogdan Biščak (@Fitzroy1985) December 22, 2020

Za boj proti pandemiji so številne države sprejele različne ukrepe, ki »seveda po naravi stvari in neizogibno omejujejo temeljne človekove pravice in svoboščine,« je zapisal predsednik slovenskega Ustavnega sodišča.

Epidemija zato po njegovih besedah predstavlja tudi izzive za človekove pravice in pravno državo.

Ne, ker bi Janševiki čist zasedli medijski prostor z pozivi na linčanje.

— Shoepack Deepra (@bilgladen) December 23, 2020

Varda bi dobila od vlade v senci posebna pooblastila.

— Josef von Mlinaritz podpira galaktično vlado (@meteoriterain) December 23, 2020

»Spremenjene okoliščine zahtevajo tankočutno presojo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so 'v igri' na obeh straneh tehtnice, ter njihovo medsebojno učinkovanje oziroma vzajemno sobivanje,« je zapisal.

Knez je izrazil tudi zaskrbljenost, saj se je število neuresničenih odločb sodišča letos dvignilo na 17.