Anketa Insajderja in šokantni rezultati: kdo je torej zares najbolj zaslužen za nastanek Slovenije?

Pred nekaj dnevi smo objavili vest, da so v Severni Makedonji prišli do zanimivih rezultatov ankete ob vprašanju, kdo je najbolj zaslužen za nastanek države Makedonije, nekdanje najbolj južne jugoslovanske republike z več kot 300 sončnimi dnevi letno, ki se je po dogovoru z Grčijo čez noč preimenovala in postala »Severna Makedonija.«

Sodeč po najnovejših raziskavah javnega mnenja v tej državi je namreč za nastanek makedonske države najbolj zaslužen nekdanji dosmrtni predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije – Josip Broz Tito.

Zanimalo nas je, kaj o tem menijo naši bralci.

32. dan
Muzej osamosvojitve že obstaja, "muzej osamosvojiteljev" pa se ne sme zgoditi!@strankalevica @StrankaSAB @strankaSD @StrankaLMS@LukaMesec @ABratusek @tfajon @sarecmarjan
https://t.co/YCnpO71tk6 https://t.co/bP2n2OgS0o

— Prof.dr.mag.art.Leo (@theevilevi) December 18, 2020

Bliža se namreč obletnica plebiscita o neodvisni Sloveniji, ki je potekal 23. decembra leta 1990.

Naredili smo anketo in prišli do zanimivih rezultatov.

V anketi smo ponudili širok nabor različnih zgodovinskih osebnosti in gibanj, ki so vplivala na smer razvoja slovenskega naroda in države.

Med tistimi, ki so najbolj vplivali so bili našteti France Prešeren, Jože Pučnik, Janez Janša, Milan Kučan, Josip Broz Tito, Edvard Kardelj, TO in policija ter mediji, intelektualci in nova družbena gibanja ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja ter Socialistična stranka Slovenije, ki je predlagala plebiscit.

Rezultati ankete pa so bili po svoje presenetljivi.

Medijem, intelektualcem in novim družbenim gibanjem so bralci podelili najpomembnejšo vlogo v procesu osamosvajanja Slovenije, takoj zatem pa je bil na prav tako precej visokem drugem mestu – dosmrtni predsednik SFRJ Josip Broz Tito.

Pokojni Jože Pučnik si je v tej tekmi za mesto v zgodovini oziroma kdo je najbolj zaslužen za nastanek države Slovenije priboril bron in tretje, Janez Janša pa četrto mesto.

Takoj za njim pa sta prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan in ideolog ZKJ ter oče samoupravnega socializma in ustave iz leta 1974 Edvard Kardelj.

Sledijo France Prešeren, na predzadnjem mestu pa so pristali TO in policija, nato pa tisti, ki so plebiscit o samostojnosti prvi predlagali - slovenski socialisti.

Takšen razpored se bo marsikomu – glede na proslave, ki bodo že čez nekaj dni obrnjene na glavo in bodo v prvi vrsti znova 'osamosvojitelji' ter pripadniki vojske in policije, prav nikjer pa ne bo videti medijev in predstavnikov novih družbenih gibanj – zdel precej nenavaden.

Vendar po svoje kaže, da ima »glas ljudstva« pri oceni zgodovinskih dogodkov velikokrat precej bolj prav kot tisti, ki dirigirajo državne proslave.

Te proslave so namreč pogosto namenjene olepševanju, predrugačenju in »retuširanju preteklosti.«

Kajti kot je vedel že Orwell: »Kdor nadzira preteklost, nadzoruje prihodnost. Kdor nadzira sedanjost, nadzoruje preteklost.« Tako je zapisal George Orwell v romanu 1984, ki je izšel 8. junija 1949.

Dejansko muzej osamosvojitve nima nobene veze z diktaturo. Vendar si z njim nekateri želijo postaviti spomenik še za časa življenja. Nič nimam proti temu, ampak naj se projekt izključno financira iz njihovega žepa.

— Ferdo Falir (@ferdofalir) December 12, 2020

In kam to vodi?

Pogosto tja, kjer vladajo tisti, ki ustvarjajo »narobe svet.«

In kjer velja: »Vojna je mir. Svoboda je suženjstvo. Nevednost je moč.«

Državne proslave pa so vedno znova poskus interpretacije preteklosti ter njenega nadzora.

Vse to z enim samim ciljem - ohranitve in nadaljevanja oblasti danes in v prihodnosti.

Anketa pa kaže, da v resnici večina dobro ve, kdo jim je prinesel neodvisnost in da jih vsaj intimno postavljajo na prvo mesto, pa čeprav jih na državnih proslavah ob neodvisnosti ne boste videli nikjer.

In ti misliš, da bo to dejansko muzej osamosvojitve? To bo mavzolej in slavospev poetu in še eno potvarjanje zgodovine!

— David Di Davide (@najdimeupesku) December 11, 2020

Ne urednikov neodvisnih medijev, ne nekdanjih disidentov, ne portreta Josipa Broza Tita.

In vojska in policija sta v zadnji fazi po razglasitvi neodvisnosti res bili pomembni – toda po mnenju ljudstva veliko manj od vsega, kar se je zgodilo daleč pred tistimi usodnimi desetimi dnevi junija in julija leta 1991.

Pretvorba v Muzej osamosvojitve že poteka. Z boljšimi plačami...

— vanja matijevec (@vmatijevec) November 21, 2020

Ne glede na to pa bomo tudi letos na proslavah večinoma gledali samo kupe z medaljami okitenih »osamosvojiteljev«, ki si sicer zaslužijo spoštovanje za to, kar so naredili, ampak glede na dejstvo, da so v očeh ljudstva le na sredini lestvice – ne ravno pretiranega.