Licemerno: Pahor v BiH pozval, »naj več vlagajo v spravo«, ki jo je z umikom Slovenije iz pobude REKOM sam zavrnil

V BiH je včeraj potekala slovesnost ob 25. obletnici podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna v Bosni in Hercegovini, ozemlje pa se je razdelilo na Republiko srbsko in Federacijo BiH.

Sporazum je prinesel mir, ne pa sprave in razvoja.

Slovesnost je potekala v mestni hiši v Sarajevu, prek videokonference pa se je vključilo tudi 25 zdajšnjih in nekdanjih voditeljev, med njimi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg in visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell.

Poruka sa ceremonije #ohr #valentininzko #dejtonskisporazum https://t.co/47Rs4T9kFA

— Klix.ba (@klixba) December 12, 2020

Na povabilo posebnega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Valentina Inzka je sodeloval tudi predsednik Slovenije Borut Pahor.

Pahor je voditelje Bosne in Hercegovine pozval, naj se skupaj osredotočijo na gospodarske in družbene izzive in več naporov vlagajo v spravo.

»Vojne rane se v primeru Bosne in Hercegovine še težje celijo in vsi čutimo bolečino tistih, ki so trpeli med vojno. Tega ne smemo nikoli pozabiti,« je dejal Pahor in dodal, »da ni boljšega načina za izražanje spoštovanja vojnim žrtvam kot zavezanost trajnemu miru, stabilnosti in spravi.«

RTV SLO pa je njegov poziv prenesla pod pomenljivim naslovom »Pahor na slovesnosti pozval BiH, naj več vlaga v spravo.«

Vendar pa so se nekaterim državljanom v BiH, pa tudi širše, Pahorjeve besede zdele nekoliko licemerne.

Zastupnica @ZovkoEU : Daytonski mirovni sporazum danas postoji samo na papiru, a još prije 20 godina počeo je prolaziti kroz značajne promjene https://t.co/D7I21f2GyT via @EPPGroup @Agencija_HINA @hrtvijesti @vecernji_list @N1infoZG @DNEVNIKhr @mediaservishr @Jutarnji #Dayton25 pic.twitter.com/kMqaoQJHN7

— Alen Legovic (@allegovic) November 21, 2020

Slovenija je bila namreč povabljena v začetku leta 2013, da sodeluje v procesu sprave in to ne samo na področju BiH, pač pa celotne nekdanje SFRJ, vendar je prav Borut Pahor to možnost – zavrnil.

Enako pa je takrat storila tudi Alenka Bratušek, ki je bila leta 2013 in 2014 na položaju predsednice slovenske vlade.

Slovenija je bila namreč pred osmimi leti povabljena k sodelovanju v pobudi za REKOM, za oblikovanje »regionalne komisije«, ki bi zavzela mnenje o množičnih kršitvah človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije od razpada države naprej.

Pobudo je v Sloveniji s peticijo podprlo veliko število državljanov, pa tudi nekateri politiki, na primer nekdanji predsednik Danilo Türk, evropska poslanca Lojze Peterle in Ivo Vajgl, evropska poslanka Tanja Fajon, nekdanji minister Gregor Virant in mnogi drugi.

Kot je ocenil tudi portal European Western Balkans, je proces sprave v regiji nujen pogoj za sodelovanje in varnost na Zahodnem Balkanu ter pridruževanje EU.

Meddržavna komisija REKOM naj bi ugotovila usodo vseh žrtev spopadov in drugih množičnih kršitev človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije med letoma 1991 in 2001.

Leta 1991 so bili tudi v Sloveniji oboroženi spopadi, leta 1992 pa je prišlo do izbrisa, največje množične kršitve človekovih pravic v Sloveniji.

Te kršitve so bile sicer manj drastične kot drugje v SFRJ, kjer so bili srditi spopadi, vendar so bile, kot je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), povezane z diskriminacijo na etnični osnovi.

V ozadju strahu politikov je bila skrb, da bi se tudi o izbrisanih poleg ESČP ukvarjalo še eno meddržavno telo.

Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da je bil primer enostranske – in kot se je izkazalo, tudi uspešne - oborožene odcepitve, ki ga je demonstrirala Slovenija, v tistem času pomemben primer, ki so mu kmalu sledile številne druge entitete na področju SFRJ in nekdanje Sovjetske zveze.

V BiH je na podobno uspešen način nastala in še vedno obstaja Republika srbska.  

Zato bi bilo sodelovanje Slovenije v spravnem procesu zelo smiselno, v drugih državah pobude pa so si je zelo želeli.

Koalicijo za Rekom so ustanovili leta 2008 in je na vrhuncu moči združevala več kot 2200 organizacij in posameznikov, več kot 580.000 državljanov držav v regiji pa je podpisalo peticijo v podporo ustanovitvi komisije.

Podprli so jo tudi predsedniki Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije in Kosova. Podprl jo je tudi bošnjaški član predsedstva BiH.

Slovenija je podporo komisiji odrekla, saj je prevladalo stališče, da sodelovanje v spravnem procesu za Slovenijo, kjer so oboroženi spopadi trajali le 10 dni, ni primerno.

V civilnodružbenih organizacijah drugih držav pa so menili, da bi bilo sodelovanje Slovenije, ki se je prva enostransko odcepila in s tem imela zelo pomemben vpliv na razplet jugoslovanske drame, zelo dobro, če bi sodelovala.

Pobudo je podprl tudi tedanji hrvaški predsednik Ivo Josipović.

Izrecno jo je - ob Pahorju - zavrnil tudi tedanji makedonski predsednik.

V Severni Makedoniji je sicer prišlo do širših spopadov med OVK ter tedanjo makedonsko vojsko in policijo leta 2001.

Tako je ostala pobuda omejena le na BiH, Srbijo, Črno goro in Kosovo.

Mir v BiH pa je seveda v veliki meri odvisen od odnosov Srbije in Hrvaške, zato bi bilo spravne procese laže zagnati in doseči razultate s širšo, ne pa zgolj na BiH omejeno pobudo.

Fotografija s parafiranja Daytonskog sporazuma u Parizu. Koji je parafirao i Krešimir Zubak. Daytonski sporazum, dio je međunarodnog prava, to pravo je najveći problem bošnjačke unitarističke politike, budući da postaje jasno kako se u BiH , zarad interesa petrodolara, ono krši pic.twitter.com/PoLaEbBsH9

— Jan Palach (@nikollayzird1) December 7, 2020

Zato je nekoliko zapoznelo pozivanje Boruta Pahorja k spravi v BiH sicer hvalevredno, toda nekoliko licemerno je, kadar ti pozivi prihajajo iz ust nekoga, ki je spravo, za katero bi lahko tudi sam naredil veliko – gladko zavrnil.

Predsednikovi nasveti in napotki bi zveneli veliko bolj pristno, če bi se tudi sam držal tistega, kar rad pridiga.

In če to ni mogoče, bi bilo prav, da ne soli pameti ljudem na področju nekdanje SFRJ o »spravi«, za katero očitno meni, da je primerna le za druge in s katero si Slovenija pod njegovim vodstvom pač ni želela mazati rok.