torek, 25. februar 2025 leto 30 / št. 056
Kaj bi se Slovenija in evropske države lahko naučile iz vojne med Armenijo in Azerbajdžanom - pa se niso?
Ameriški dron in raketa, prikaz izstrelitve. Vir: Atlantic
Slovenija se je nedavno kratkovidno odpovedala sodelovanju v posebnem programu šolanja pilotov v okviru zveze NATO.
Naše modro (beri: kratkovidno), vojaško in politično vodstvo je sklenilo, da šolanje pilotov vojaških letal, helikopterjev in operaterjev dronov oziroma brezpilotnih letal - ne potrebujemo.
Šlo je za šolanje pilotov vojaških letal, helikopterjev in operaterjev dronov oziroma brezpilotnih letal.
Tudi države, ki si težko privoščijo nakup dragih reaktivcev namreč vse bolj spoznavajo pomen brezpilotnih letalnikov.
Ampak Slovenija se je temu odrekla.
Razlog: tega pač ne potrebujemo.
Tako je sklenilo naše modro (beri: kratkovidno), vojaško in politično vodstvo.
NATO countries sign LoI to create a network of pilot training facilities in Europe. Read more at https://t.co/zxjejL1tgR#militaryaviation #pilottraining @NATO #NATO #Bulgaria #Croatia #CzechRepublic #Greece #Hungary #Montenegro #NorthMacedonia #Portugal #Romania #Spain #Turkey pic.twitter.com/QEttyrDngw
— Scramble (@scramble_nl) June 21, 2020
Prioritete naše vojske naj bi bile drugje.
Kje, je razvidno iz 780 milijonskega paketa opremljanja Slovenske vojske.
V tistem, kar imajo droni najraje za kosilo. V njihovih tarčah.
Črnčec: Z oklepniki, ki jih kupujeta Janša in Tonin, je Armenija izgubila vojno z Azerbajdžanom https://t.co/Hgbd6y2cGQ pic.twitter.com/5wCLv52Lmr
— RevijaReporter (@RevijaReporter) November 22, 2020
Nekateri strokovnjaki so omenjeno usmeritev že kritizirali kot napačno in predlagali, da Slovenija več pozornosti posveti prav brezpilotnim letalnikom.
Samo nekaj mesecev po napačni odločitvi očitno diletantskega vrha Slovenske vojske je sledila prava lekcija, v živo - ob vojni zaradi Gorskega Karabaha.
The role of Turkish-made drones in Azerbaijan’s victory over Armenia in the latest round of fighting over the disputed region of Nagorno-Karabakh is a cause of concern for Europe’s defence policy, said Gustav Gressel, a senior fellow at the European ... https://t.co/Fqqb6t7vMc
— Ahval (@ahval_en) December 1, 2020
Tudi zaradi najnovejših spoznanj z bojišč sveta, na primer iz vojne med Armenijo in Azerbajdžanom, v kateri je nedavno življenje izgubilo okoli 5000 ljudi so brezpilotnim letalnikom pričeli povsod posvečati veliko večjo pozornost.
Podobno kot še tako močna vera ne naredi boga resničnega, tako tudi verovanje privržencev sekte SDS, ne naredi Janesza za poštenjaka.
— vespasji (@vespasji) November 26, 2020
Nobena evropska armada nima protizračnega sistema visoke resolucije in s senzorji, s katerimi bi lahko zaščitila lastne oklepne sile. Tudi druge evropske armade bi v podobnem spopadu doživele podobno klavrne rezultate, kot armenska vojska.
Sedaj pa prav na pomen letalnikov v Evropi opozarjajo še nekateri vrhunski evropski strokovnjaki.
Uspeh Azerbajdžana in zaveznice Turčije v vojni z Armenijo bi moral namreč zaskrbeti Evropo in jo prisiliti v »preverjanje svojih možnosti«, ocenjuje Gustav Gressel, višji analitik Evropskega centra za zunanje zadeve (ECFR).
Po njegovi oceni omenjeni spopad daje tudi jasno lekcijo o tem, »kako dobro se lahko Evropa brani.«
Video posnetki uničevanja armenskih vojaških ciljev s pomočjo azerbajdžanskih dronov, ki jih je objavilo ministrstvo za obrambo Azerbajdžana, so zelo nazorni.
V tem 44 dni dolgem konfliktu je namreč Armenija utrpela velike izgube in uničenje številnih oklepnih vozil, raketnih sistemov in tankov prav zaradi prevlade v zraku, ki jo je Azerbajdžan dosegel s svojimi »droni.«
Na koncu so armenske sile izgubile velik del ozemlja, del pa so ga morale prepustiti zaradi mirovnega sporazuma.
Gressel opozarja, da omenjenega spopada ne smemo razumeti kot »majhne vojne med revnimi državami«, pač pa bi se Evropa morala pričeti zavedati nevarnosti, ki jo za Evropo predstavljajo brezpilotni letalniki.
European states are more vulnerable to drone warfare than they might think, according to new analysis by @GresselGustav @ecfr. The @EUDefenceAgency last month urged member states to invest more heavily in counter-drone tech. https://t.co/06arKfNbOJ
— Rachel Stohl (@rachelstohl) December 1, 2020
Ocenil je tudi, da bi v boju z azerbajdžansko vojsko tudi druge evropske armade »doživele podobno klavrne rezultate« kot armenska vojska.
Britanski obrambni minister je ob tem dejal, da so droni v tem spopadu popolnoma spremenili potek vojne, eden od ameriških strokovnjakov pa je njihov vpliv ocenil za nekaj, kar je 'brez presedana.'
Turčija je namreč v zadnjem desetletju v veliki meri sama razvila tehnologijo brezpilotnih letalnikov, do katere zaradi omejitev pri izvozu orožja, na primer s strani Združenih držav Amerike, ni mogla dostopati sama.
Rezultat tega je bila izdelava dronov, kot so na primer Bayraktar in Anka-S.
Predvsem letalniki vrste »Bayraktar TB2« so najprej povzročali kaos med enotami sirske vojske, pomagali pa so tudi libijski vladi, da se ubrani pred prodori generala Haftarja Khalife.
Sile generala Haftarja Khalife so bile poleti celo prisiljene k umiku in niso uspele zasesti Tripolija.
Droni so na podoben način napadali tudi cilje v Gorskem Karabahu.
Ob tem so zbirali informacije, prestrezali komunikacije, usmerjali topniški ogenj in podobno.
Vse kaže, da v Sloveniji nikogar ni strah – pa čeprav bo Slovenska vojska kmalu imela na voljo še več (nezaščitenih) oklepnikov.
Britanski obrambni minister je ob tem dejal, da so droni v tem spopadu popolnoma spremenili potek vojne, eden od ameriških strokovnjakov pa je njihov vpliv ocenil za nekaj, kar je »brez presedana.«
Evropski strokovnjak Gustav Gressel pa sedaj opozarja na še nekaj.
Turkey has used its homegrown armed drones with devastating effect to change the course of wars in Syria, Libya & Azerbaijan & win Turkey new influence. By @kfahim https://t.co/NzSdN93Nvw
— Liz Sly (@LizSly) November 29, 2020
»Nobena evropska armada nima protizračnega sistema visoke resolucije in s senzorji, s katerimi bi lahko zaščitila lastne oklepne sile. Samo Francija in Nemčija imata motilce kratkega dosega za boj proti dronom in orožje kratkega dosega za zaščito oporišč, s katerimi bi se lahko branili proti turškim dronom. To bi jih v Evropi moralo prisiliti k razmišljanju. In jih prestrašiti,« sklene Gressel.
Ampak vse kaže, da v Sloveniji nikogar ni strah – pa čeprav bo Slovenska vojska kmalu imela na voljo še več nezaščitenih tarč v obliki - (nezaščitenih) oklepnikov.
Sistemov za sestreljevanje dronov in celo operaterjev dronov, ki so v sodobnem času vse bolj pravzaprav »letalstvo revnih držav« pa Slovenija ne bo imela.
Le zakaj bi ga, če pa našo obrambno politiko določajo daleč od Slovenije, v Bruslju in Washingtonu, sodobnih lekcij pa tudi v Slovenski vojski - očitno ne jemljejo.
#Azerbaijan is teaching world how to fight in modern tech era-via satellites, drones they can see every move of #Armenian soldiers. They have absolutely no chance to hide. It is like Big Brother TV show. #Armenia u deliberately do ur own genocide. https://t.co/tUDGabixN1
— Eric Nagel (@CryptoNaYa) October 31, 2020
Morda pa si bo kateri od njih vendarle ogledal vsaj kakšen video posnetek, na primer zgornjega ali spodnjega, ki kažeta, kaj se zgodi oklepnikom in vojakom ob bližnjih srečanjih z droni.
