REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kaj imata skupnega Janša in Trump, za kar analitiki trdijo, da bo odneslo Donaldu volitve. Kako se pa godi Janezu?

Kaj imata skupnega Janša in Trump, za kar analitiki trdijo, da bo odneslo Donaldu volitve. Kako se pa godi Janezu?Janša, Trump in priljubljeni ameriški heroj. Vir: Twitter

Analitiki ameriških predsedniških volitev so ljudstvu razkrili še eno doslej neraziskano plat sedanjega ameriškega predsednika, ki si poskuša priboriti še štiri leta v Beli hiši.

Pri Donaldu Trumpu so namreč ugotovili eno bistveno pomanjkljivost, ki ga razlikuje od vseh ameriških predsednikov, bodisi republikancev bodisi demokratov v zadnjih 100 letih in čez …

Mnogi so v tej Trumpovi gesti videli še en dokaz njegovega narcisizma, trdosrčnosti in nesposobnosti kakršnekoli empatije, kaj šele nesebično in brezpogojno ljubiti kogarkoli drugega, razen sebe samega.

Omenimo le nekaj primerov: Ronald Reagan je pestoval Luckyja, Georgu Bushu starejšemu je čas krajšala Millie.

Bill Clinton je skrbel za Buddyja.

Tudi George W. Bush je imel predvsem prikupnega družabnika - Barneyja.

 Baracku Obami pa je nasmešek na lica vedno priklical Bo

Trump in Melania
Donald ima Melanio. Vir: Twitter

Ta simbioza med vsakokratnim predsednikom Združenih držav Amerike in prav posebnim prijateljem se niza že dlje od stoletja.

Gre za štirinožne ljubljenčke različnih pasem, ki so bili zvesti spremljevalci svojih vplivnih gospodarjev, ki so za štiri leta ali več zasedali položaj v Ovalni pisarni.

Vse dokler ni leta 2016 v Belo hišo prišel Donald Trump in naredil konec izročilu svojih slavnih ali manj priljubljenih predhodnikov.

Svojo novo službo je dojel kot način, da tako sebi kot svojim družinskim članom priskrbi novi vir dohodka, naravnost iz državne blagajne.

Kot odkrivajo nedavno objavljeni dokumenti, je ameriška vlada iz državne blagajne podjetjem Donalda Trumpa plačala 2,5 milijona dolarjev za različne - pogostitve.

Tako je zasebno podjetje Trump.org za večerjo, ki jo je aktualni ameriški predsednik (kodno ime - Potus) priredil na primer za kitajskega voditelja Xi Jinpinga na svom posestvu, zaračunalo 7.700 ameriških dolarjev, plus 6000 za cvetne aranžmaje ... in celo 3  dolarje za POTUS-ov lastni kozarec vode. Precej več, kot se je davkoplačevalcem sploh sanjalo.

In ob vsem tem podjetništvu bankrotiranega Trumpa na račun nič hudega slutečih sodržavljanov, sedanjemu predsedniku ZDA niti na misel ne pade, da bi si omislil še kosmatinca pod streho Bele hiše.

Donald Trump se je na to temo celo javno norčeval na svojih predvolilnih shodih, češ, ali si me predstavljate, kako na povodcu sprehajam psa?

Nato se je nakremžil, kot bi požrl limono, odmahnil z roko in zviška odgnal to namišljeno sliko, češ, »to ni zame.«

»Mene že ne boste videli tako,« je pristavil v posmeh vsem »sprehajalcem« psov, med katerimi je meril predvsem na svojega predhodnika Obamo in sedanjega tekmeca Bidna.

Hkrati se je rogal tudi vsem drugim svojim predhodnikom v Ovalni pisarni, pa tudi nenapisani tradiciji Bele hiše, ki so jo dolga desetletja, vse do Trumpovega prihoda na oblast spoštovali in radi prakticirali prav vsi ameriški predsedniki.

Mnogi so v tej Trumpovi gesti videli še en dokaz njegovega narcisizma, trdosrčnosti in nesposobnosti kakršnekoli empatije, kaj šele nesebično in brezpogojno ljubiti kogarkoli drugega, razen sebe samega.

In prav to je bila iztočnica, ki je Trumpovega tekmeca na letošnjih predsedniških volitvah Joeja Bidna spodbudila, da posname prikupen video spot v katerem je razkril, da sam - tako kot številni predsedniki ZDA pred njim - ima psa. Champa.

In je nastal video spot s pripisom: »Dogs make us better people. So why isn't there one in the current White House?«

V prevodu: »Psi nas naredijo za boljše ljudi. Torej, zakaj ni enega v sedanji Beli hiši?«

Pod črto: od konca 19. stoletja je Donald Trump prvi predsednik ZDA, ki v Beli hiši nima in ne samo to - kot je poudaril sam – noče imeti psa.

Njegov nasprotnik Joe Biden pa ima svojega kosmatinca Champa.

To je bila iztočnica za predvolilni spot kampanje Biden-Harris pomenljivega naslova »Modro izberi svojega človeka«.

Vse v skladu z rekom »Povej mi, kakšnega psa imaš, in povem ti, kakšen je tvoj značaj.«

Človeka namreč najlaže spoznaš po tem, kako vzgoji svojega psa; če je hišni ljubljenček lepo vzgojen in prijazen, potem ni težko sklepati, da je tak tudi njegov lastnik.

Zato politiki svojo podobo v javnosti gradijo tudi s fotografijami svojih psov, enako kot okronane glave, denimo angleška kraljica, ki je znana po tem, da je z njo v palači bivalo več kot 30 psov, med katerimi je imela najraje korgije, potomke njene prve valižanske ovčarke, ki jo je Elizabeta II. dobila za 18. rojstni dan.

Tradicija ameriških predsednikov, med katerimi so nekateri imeli celo »menažerijo« različnih živali je začel prvi ameriški predsednik George Washington leta 1789, ki je imel kar 36 lovskih psov, papigo in več konjev.

Predsedniki držav in vlad v javnosti prav radi nastopajo v družbi svojih psov - rodovniških ali mešančkov, ker je kazanje skrbi za psa po mnenju mnogih strokovnjakov za javno nastopanje taktika za večjo priljubljenost med volivci, ki se vedno obrestuje.

Tradicija ameriških predsednikov, med katerimi so nekateri imeli celo »menažerijo« različnih živali je začel prvi ameriški predsednik George Washington (1789-1797), ki je imel kar 36 lovskih psov, papigo in več konjev; Abraham Lincoln se je odločil nekoliko drugače – za dvonožnega prijatelja purana Jacka, ki mu je delal družbo, ob tem je imel pod streho tudi kozi in več ponijev ter različne pse, mačke in prašiče.

Škotskemu terierju Fali predsednika Franklina Delana Roosevelta so v Washingtonu postavili celo spomenik. Tudi John F. Kennedy je imel mačko, konja, različne ponije in pse, poleg tega pa še kanarčka, zajca, papige in hrčke.

Podobno je v številnih drugih državah.

Znano je na primer, da pse ima zelo rad tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki ima pravo »pasje krdelo« zahvaljujoč dejstvu, da pogosto od drugih državnikov dobiva pasje mladičke v darilo.

In kako je v Sloveniji?

Nekdanji predsednik skupne države (SFRJ) Josip Broz je imel prav tako zelo rad pse in te ljubezni do kosmatincev ni skrival.

Tito in njegovi psi so bili vedno zgodba zase. Nemški ovčar Luks mu je med vojno celo rešil življenje med bitko na Sutjeski

Po svoje ljubljene kodre pa je v miru pošiljal celo zasebno letalo, ker jih je pogrešal na službenih poteh ali dopustu …

Znano je, da je Josip Broz svojim kodrom dovolil motiti tako njega kot sogovornike celo med pomembnimi sestanki na državnem vrhu.

Znano je, da jim je dovolil motiti tako njega kot sogovornike celo med pomembnimi sestanki na državnem vrhu.

V Sloveniji je bil prvi znani politik, ki se je kazal v javnosti s svojo štirinožno senco - Arturjem, angleškim mastifom, predsednik države Janez Drnovšek.

Medijsko izpostavljen Artur je bil nekakšen alter ego navidezno težko dostopnega Drnovška, slovenska javnost pa ga je spoznala v oglaševalskih volilnih spotih stranke LDS, njegovo podobo pa je bilo moč zaslediti tudi na spletnih straneh liberalne demokracije.

Drnovšek in Artur. Vir: Screenshot Finance.si

Ko je Artur zapustil ta svet, je Drnovšek nabavil psa iste pasme – Brodija.

Drnovšek se ni oziral niti na očitke, da so morali varnostniki poskrbeti, da je službeni avto prirejen za psa.

Razen Janeza Drnovška, drugi slovenski politiki, podobno kot Donald Trump, ne marajo ali pa se v javnosti ne kažejo prav radi s svojimi psi ali drugimi hišnimi ljubljenčki. Niti, ko gre za volitve.

Tako se niti prvi slovenski predsednik Milan Kučan ni posebej pogosto kazal s svojo živalsko spremljevalko oziroma spremljevalci, vendar je menda užival v družbi mačk.

Kar pa se tiče aktualnega predsednika vlade, fotografije, ki jih objavlja na svojem Twitter in Facebook računu kažejo, da je Janez Janša tudi po tej plati na las podoben svojemu vzorniku iz ZDA in z njim deli enako hibo, za katero v Združenih državah Amerike menijo, da bo lahko eden od dejavnikov, ki bodo morda med odločilnimi ob Trumpovemu drugemu poskusu naskoka na Belo hišo.

Na javno dostopnih fotografijah tako Ivana Janeza kot njegove žene Urške namreč ni videti nobenega prikupnega živalskega smrčka, nobenega pasjega navihanca …

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek