Evropski denar za avtokratske režime: Kako bo velik »uspeh« članic EU v Bruslju ogrozil temelje demokracije

Dogovor članic EU na zgodovinskem vrhu v Bruslju konec prejšnjega tedna je bil res zgodovinski.

Toda ne zaradi menda velike vsote, ki naj bi jo Slovenija »dobila« iz fondov EU.

Slovenija je res dobila veliko vsoto, toda povsem primerno in primerljivo tudi z drugimi državami v Evropski uniji.  

EU nam je "podarila" žepnino za preživedje po udarcu Covid. Nekaeteri evromeni si jo upajo celo imenovati "evropski New Deal". Spomnim naj vsaj, da so v večjem delu to samo naknadni krediti. pic.twitter.com/mizZ36dKRB

— Črtomir Tavš (@crtica49) July 23, 2020

Pri tem pa ne bi smeli pozabiti vsaj še dveh zadev – da Slovenija v proračun EU tudi že plačuje in da bo v naslednjih letih (če ne računamo na izredno pomoč zaradi pandemije) postala neto plačnica v proračun EU, kar je vlada poskusila zamegliti.

Že lani je iz EU dobila le nekaj nad 400 milijonov evrov več kot je prispevala, zaradi odhoda Velike Britanije pa se bo to povprečje še znižalo.

Slovenija postala NETO PLAČNICA v EU proračun? To pomeni, da bomo v  EU proračun več vplačali kot iz njega dobili!? Zanimivo, da o tem piše @BMWi_Bund ne pa @vladaRS?
pic.twitter.com/syyEsjBSPl

— Alenka Bratušek (@ABratusek) July 24, 2020

Ker je odšla bolj bogata članica, bo v skupini 27 držav Slovenija pač postala v povprečju »bolj bogata.«

Dežela lažnivih ključev na oblasti? pic.twitter.com/l8uBEiHLzi

— Z (@HZlatko) July 28, 2020

Toda, kot opozarjajo kritiki, bodo sredstva iz naslova pomoči za premostitev krize, ki jo je izzvala pandemija, predstavljala tudi veliko pomoč državam znotraj EU, ki imajo resne težave z demokracijo.

Najnovejši sporazum sicer vzpostavlja mehanizem, ki povezuje spoštovanje demokratčnih standardov s koriščenjem paketa finančne pomoči, toda besedilo je podvrženo različnim interpretacijam o tem, kaj so »finančni interesi EU«, ki naj bi jih države članice branile.

»Evropska Unija je bila zmeraj zadržana pri delovanju, kadar je šlo za demokratične odklone. Prej so se skrivali za členom 7 in trdili, da ne deluje, ker nimajo pravilnega orodja, zato so sedaj poskusili izdelati nov mehanizem. Težava tega pa je, da bo vsak mehanizem, za katerega bi Madžarska in Poljska glasovali, tako razvodenel, da ga v resnici ne bo mogoče uporabiti,«, ocenjuje za CNN Daniel Kelemen, z univerze Rutgers.

To bi lahko pomenilo, da je »EU zato, da bi dosegla dogovor pogasila eno gorečo hišo, zanemarila pa požare niže ob cesti,« ocenjuje CNN.

The EU struck a big rescue deal. But it might have dealt a blow to democracy https://t.co/b0ES9Mm5ox

— Owl's Investing Group (@owlsinvesting) July 22, 2020

To pa je za EU še posebej nevarno.

»Ljudje pogosto pozabljajo, da EU ni sama po sebi država, z lastnimi pooblastili za izvajanje zakonov. Evropska pravna arhitektura vse skupaj drži skupaj. Če neka država ignorira sodbe Meddržavnega sodišča, grozi sodnikom, ki izvajajo evropsko zakonodajo, to ne ogroža samo demokracije, pač pa Unijo v celoti,« opozarja Daniel Kelemen.

“Hungary and Poland could become a basis from which Western conservatives could proceed to the cultural reconquest of their homeland and, ultimately, Europe”

writes philosopher @DavidEngels12

 pic.twitter.com/EIucIcbE0r

— Visegrad 24  (@visegrad24) July 28, 2020

Poljska je že sprejela zakonodajo, ki omogoča kaznovanje sodnikov, ki bi sodili v nasprotju z ocenami vlade.

S tem pa ne morejo niti neodvisno izvajati evropske zakonodaje.

»Če so sodniki pod nadzorom vlade, kako lahko druga članica EU izroči kriminalca takšni, drugi članici. Ne morejo zagotoviti, da bo oseba imela pošteno sojenje, še posebej ne v državah, kjer se izvajajo pritiski na politične oporečnike,« opozarja Kelemen.

Še huje pa je to, da bi se takšna praksa lahko – razširila.

Pa tudi od Newtonovih zakonov! Če Premier pravi, da jabolko pade gor, jabolko pade gor! https://t.co/ruf1BFgwlM

— norakrava (@norakrava) July 26, 2020

To pa se je že videlo v primeru Madžarske, kjer je Viktor Orbán odigral zelo odločno vlogo.

»Njihov cilj je, da zadržijo svoj vpliv znotraj EU, medtem pa pobirajo evropski denar, s katerim poganjajo svoje režime,« opozarja Kelemen.

Žalostna realnost je, da tisti, ki kršijo pravila EU več ne bežijo pred EU, pač pa postajajo celo glavni igralci.

In zato bo zadnji »velik uspeh« v Bruslju v prihodnosti prinesel tudi nove nevarnosti, ki bodo ogrožale demokracijo v Evropski uniji.