Krščanske freske in mozaike bodo v Hagiji Sofiji, spremenjeni v mošejo, prekrili z zavesami in maskirali s posebno tehnologijo

Potem ko je Turški predsednik (oziroma državni svet) Hagijo Sofijo iz spomenika preimenoval v aktivno mošejo -  to pa mu je omogočilo sodišče – so sledili burni odzivi v svetu.

Potezo so obsodili v Grčiji, Franciji in praktično v vseh državah EU. V UNESCU so izrazili zaskrbljenost zaradi tega krščanskega spomenika kulture.

Sprememba objekta v mošejo tudi pomeni, da bo potrebno pred očmi muslimanskih vernikov, ki sledijo napotku Korana, da ne smejo imeti in častiti nobenega drugega boga razen Alaha, nekako skriti številne podobe krščanskih vladarjev, svete družine, Marije in Kristusa, križev ter apostolov.

Pri tem naj bi si v Turčiji pomagali s »posebno tehnologijo in osvetlitvijo«, poročajo grški časopisi, povzemajo tuji mediji.

Med molitvami naj bi neprijetne podobe, ki pričajo o tem, da je objekt pravzaprav krščanska cerkev prekrili s posebnimi zavesami, na tla pa naj bi položili tepihe, ki bodo osvetljeni, da bi tako pomračili ostali prostor.

Tako krščanske podobe muslimanskim vernikom ne bodo na očeh.

Ob vstopu v mošejo bodo od obiskovalcev prav tako zahtevali, da si po muslimanskem običaju sezujejo čevlje.

Ali bo obvezno pranje nog pred vstopom v »novo mošejo« v tem trenutku še ni znano.

Kljub temu je Ibrahim Kalin, tiskovni predstavnik turškega predsednika dejal, da se za izgubo svetovne dediščine »ni potrebno bati« in da bo turistom še naprej omogočeno obiskovanje Hagije Sofije.

Ohranili bodo tudi vse spomenike kulture. Predvsem v ruski pravoslavni cerkvi so sicer prepričani, da bo sprememba namembnosti nekdanje bizantinske cerkve trajno poškodovala objekt.

Sprememba namembnosti cerkve, ki jo je voditelj moderne Turčije Ataturk (Atatürk) razglasil za muzej, je bila dolgoletna želja turškega predsednika. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je tudi tik preden so se lani odprla volišča, na katerih so potekale lokalne volitve, pred svojimi privrženci in svetovno javnostjo ponovil in zagrozil, da bo znameniti muzej Hagija Sofija v Carigradu spet postala – mošeja (džamija) in to navljub (»v inat«) kritikam iz Evrope in ZDA.

»Hagija Sofija se ne bo več imenovala muzej. Njen status se bo spremenil. Imenovali jo bomo le mošeja!«, je poudaril Erdogan tudi v televizijskem intervjuju, ki je bil predvajan konec tedna, poroča turška tiskovna agencija Anadolija.

To je bil Erdoganov odziv na proteste iz Aten in kritike tujih uradnikov glede njegove sporne odločitve. Grčija se je med prvimi zgrožena odzvala na Erdoganovo napoved, da bo Hagijo Sofijo spremenil v mošejo in opozorila, da bi to bila »žalitev za kristjane«.

Tedanji grški zunanji minister Giorgos Katrugalos je kritiziral hujskaško izjavo turškega predsednika Erdogana z besedami, da je to »žalitev ne le za kristijane, temveč tudi mednarodno skupnost«.

»Vsak spor o tem statusu ni samo žalitev krščanskih čustev, temveč žalitev mednarodne skupnosti in mednarodnega prava. Upamo, da se status Hagije Sofije vendarle ne bo spremenil,« je naposled sklenil Kartugalos.

Prej je turški predsednik že dovolil, da se v Hagiji Sofiji (po 85 letih) Koran lahko znova bere vsak dan, v času ramazana.

Grško ministrstvo za zunanje zadeve je to odločbo nemudoma ostro obsodilo. Atene so sporočile, da dejanja Ankare mejijo na fanatizem in da muslimanski obredi v spomeniku svetovne kulturne dediščine predstavljajo nespoštovanje in pomanjkanje povezanosti z resničnostjo.

Toda v odgovor vsem, ki kritizirajo njegovo najnovejšo odločitev o spremembi namembnosti in naziva Hagije Sofije  je Erdogan kljubovalno odvrnil, da bo »Hagija Sofija v Istanbulu postala džamija kot odgovor na dejanja Združenih držav Amerike in sedanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa«, poroča Sputnik.

»Ko ameriški predsednik Trump razglasi Jeruzalem za glavno mesto Izraela in Golansko planoto za izraelsko ozemlje, Turčija daje ustrezen odgovor, kot začasna predsedujoča Organizacije za islamsko sodelovanje,« je poudaril Erdogan in dodal, da »tisti, ki molčijo, ko je napadena mošeja Al Aqsa v Jeruzalemu, nam ne morejo narekovati, kaj storiti s statusom Hagije Sofije«.

Turški predsednik se očitno bolj kot ne požvižga na mednarodni pritisk, da nekoč sakralni objekt ohrani trenutni, tako rekoč nevtralni status, saj imajo pripadniki obeh religij ta prostor za posvečeno zemljo.

Toda Erdogan je že odločil: »Hagija Sofija ne bo več v spomin zapisana kot muzej. Hagije Sofije se bomo spominjali kot mošeje … To je pričakovanje naših ljudi in muslimanskega sveta. Naši ljudje že leta želijo videti Hagijo Sofijo kot mošejo.«

Portal Islam Press pa že v naslovu izpostavlja Erdoganove besede, da bo »Hagija Sofija (znova) postala džamija v inat Ameriki«.

It is our Hagia Sofia Mosque. Welcome. pic.twitter.com/a6LVo0TXuX

— EL TURCO (@aydinfidan73) 30 March 2019

Ameriško zunanje ministrstvo je sicer v preteklosti že pozvalo Turčijo, naj se iz spoštovanja do zapletene zgodovine spomenika izogne njegovemu prisvajanju z dejavnostmi, kot so tamkajšnja branja Korana, ki jih sponzorira država.

Kljub temu pa je bojeviti Erdogan nedavno skoval načrt, da naj bi poslopje Hagije Sofije, (ki je bilo do 15. stoletja osrednja bizantinska krščanska cerkev in po padcu Carigrada spremenjena v mošejo, ki jo je Mustafa Kemal Atatürk, oče sekularne države – Republike Turčije, v tridesetih letih prejšnjega stoletja spremenil v muzej) ponovno postala islamska molilnica.

Atenski časnik Kathimerini je zapisal, da bi se lahko status Hagije Sofije v Carigradu, kot muzeja na seznamu Svetovne dediščine, spremenil le s soglasjem Unesca. To so grškim novinarjem zaupali viri iz te organizacije.

Agencija Reuters pa je poročala, da je Komisija za mednarodno versko svobodo Združenih držav Amerike (USCIRF) prav tako obsodila Erdoganove načrte in pripombe o prihodnjem statusu muzeja.

»Hagija Sofija ima tako za muslimane kot kristjane velik zgodovinski in duhovni pomen, zato se mora ohraniti njen status muzeja,« je izjavil predsednik USCIRF.

»Pripombe predsednika Erdogana so nepotrebno provokativne in škodljive za manjšinske verske skupnosti v Turčiji. Poleg tega so posledice takega dejanja lahko dalekosežne, še posebej zaradi poslabšanja verske svobode, demokracije in človekovih pravic v Turčiji,« je opozorila USCIRF.

Najvišje turško sodišče je 13. septembra 2018 sicer zavrnilo zahtevo, da bi carigrajsko poslopje iz bizantinskega obdobja, Hagija Sofija oziroma cerkev svete božje modrosti, kot se glasi njeno ime v grščini, ki je bila v času Osmanskega cesarstva spremenjena v mošejo in šele v 20. stoletju v muzej - spet postala mošeja.

Toda sodišče je zavrnilo omenjeno zahtevo, ki jo je vložila verska skupina, le iz tehničnih razlogov, ker jo je namreč vložilo združenje, ne pa posameznik, je poudarila tiskovna agencija Anadolija.

V novem postopku je sodišče spremembo dovolilo, turški predsednik pa je še isti dan podpisal dekret, s katerim je bila Hagija Sofija spremenjena v mošejo.

Spomnimo, nekdanja pravoslavna bazilika, največja krščanska cerkev v prestolnici Vzhodnega rimskega imperija Konstantinopla, današnjega Carigrada, je bila zgrajena v 6. stoletju po naročilu bizantinskega cesarja Justinijana I.

V mošejo so jo preoblikovali otomanski Turki, po tem ko so leta 1453 zavzeli Carigrad.

Turki so odstranili zvonove, oltar, ikone in druge značilnosti pravoslavne cerkve, predvsem so pa številne mozaike – prekrili.

Čeznje so namestili islamsko opremo in zgradili štiri minarete.

Stavba je nato veljala za najpomembnejšo mošejo Osmanskega cesarstva, vse dokler ni Atatürk leta 1935 ukazal, da se jo mora spremeniti v muzej, ki od takrat vsako leto privablja milijone turistov, poroča agencija AP.

Do izgradnje katedrale v Sevilji 1000 let pozneje, je veljala Hagija Sofija za največjo krščansko cerkev na svetu.

Vendar se v zadnjem letu vrstijo pozivi vladi turškega predsednika Erdogana, naj ponovno spremeni to simbolično stavbo v mošejo.

Erdogan je nato spoznal, da je bila preobrazba Hagije Sofije v muzej »velika napaka«.

Sam Erdogan pa je že pred natančno letom dni, marca 2018 molil v Hagija Sofiji, opozarja AP.

Erdoganov rastoči populizem je Erdoganov odgovor na vse večje nezadovoljstvo z njegovo vlado. To je bilo opazno že na lanskih lokalnih volitvah, na katerih sta 66-letni turški predsednik in njegova vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj izgubila nekatera od največjih mest, skupaj z Istanbulom in Izmirjem.

Voters in the Turkish capital have made their rejection of Erdoğan's increasingly authoritarian and religiously divisive values known. Voters in Ankara and Instanbul see the secular CHP as more in line with Ataturk's vision of an inclusive Turkish state. https://t.co/QViVTaa6Lx

— Humanists UK (@Humanists_UK) 1 April 2019

Kot kaže, je Erdoganova stranka po 25 letih vladavine v turški prestolnici izgubila tudi Ankaro.

Simbolične poteze, kot je sprememba statusa Hagije Sofije volivcem AKP pomenijo veliko. Toda istočasno Turčijo potiskajo v konflikt s številnimi državami sveta, kar bo zagotovo imelo svoje resne posledice.

Za kakšen dragulj bizantinske umetnosti in krščanstva gre pa pojasnjuje tudi pričujoči film.