REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vrnitev slovenskih vojakov v Irak: obramba ugleda države ali neugledno pošiljanje okupatorjev?

Vrnitev slovenskih vojakov v Irak: obramba ugleda države ali neugledno pošiljanje okupatorjev?Valuki SV in začasni obrambni minister - Marjan Šarec

Odločitev, da se slovenski vojaki zaradi zaostrenih razmer v Iraku umaknejo iz Iraka, oziroma da se izvrši »relokacija«, ki jo je sprejel obrambni minister v odstopu, je bila takoj soočena z resno kritiko predsednika vlade Marjana Šarca, ki je vse, tudi preveč javno sprejemanje odločitev o tem ocenil kot neprimerno in celo kot igranje z ugledom države.

Kmalu zatem pa je padla nova odločitev vlade, da gredo slovenski vojaki – gre za šest inštruktorjev – znova nazaj v Irak.

Kar je bilo v javnosti sprejeto tudi kot nekakšno »popravljanje« napake Karla Erjavca.

Predvsem s strani Marjana Šarca, ki je začasno prevzel Erjavčev položaj – pri čemer pa je aktualni premier najbolj šibak prav na področju zunanje in varnostne politike.

Vendar pa pri tej zadevi motijo predvsem tri dejstva.

Umik vojakov zato zagotovo ni bil napačna odločitev, njihova vrnitev, pa čeprav v sozvočju z odločitvami Nemčije in drugih držav, pa bi to lahko bila.

Na prvem mestu je moteče prav to, da se zdi, da je odločitev o umiku in vrnitvi vojakov postala igrača v notranjepolitičnih bojih strank.

Kakor da je zelo pomembno le to, kdo bo imel pri tej zadevi zadnjo besedo – in v luči »padca« Karla Erjavca se zdi, da je prevladalo razmišljanje, da je potrebno takoj popraviti tudi njegovo zadnjo odločitev.

Kar seveda ni dobro.

Zunanjepolitične in varnostne odločitve morajo temeljiti na analizi strateških interesov države in poznavanju sprememb v geopolitičnih silnicah okolja, ne pa na podlagi notranjepolitičnih bitk za prestiž.

Istočasno pa je odločitev o ponovni napotitvi vojakov (inštruktorjev) v Irak kratkovidna predvsem zato, ker ne upošteva, da so ZDA z ubojem generala Sulejmanija storile tako pomemben korak, da bo to gotovo dolgoročno poslabšalo varnostne razmere na Bližnjem vzhodu.

V tem trenutku je v zraku možnost, da EU proti Iranu sproži postopek zaradi kršitve jedrskega sporazuma, kar bi lahko privedlo tudi do izstopa Irana iz konvencije o neširjenju jedrskega orožja.

Tuji vojaki - Irak in SV
Bomo slovenske vojake posalali tja, kjer niso zaželeni? Predsednik vlade na Kosovu in v BiH ter demonstranti v Iraku.

Ne zgolj odnosi med Washingtonom in Teheranom, tudi med Iranom in evropskimi državami, ki niso sposobne zagotoviti izvajanja JCPOA, so vse slabši.

Iran trdi, da jedrskega orožja nima, ga ne želi in ga nikoli ne bo izdelal.

Toda če požene najhitrejše centrifuge, bi to lahko naredil zelo hitro.

Svet je samo simboličnih 100 sekund oddaljen od jedrske vojne. Najmanj v zgodovini.

In celo nekateri (redki, ampak pronicljivi) ameriški geopolitiki Iran opozarjajo, da bi to, zaradi lastne varnosti, morali narediti že pred leti.

Vse to pa se dogaja v trenutku, ko je svet samo simboličnih 100 sekund oddaljen od jedrske vojne.

Najmanj v zgodovini.

Na to, da se status vojakov iz evropskih držav v Iraku spreminja, je opozoril tudi iranski predsednik, ki je dejal, da bi evropske sile na Bližnjem vzhodu lahko bile ogrožene, če se bodo te države pridružile ZDA pri pritiskih na Iran.

Ali Hamnej in Iranska revolucionarna garda
Novi raketni napadi na evropske in ameriške vojake, tudi v Iraku - niso izključeni.
Kakorkoli obrnemo, bodo po 1. februarju letos slovenski vojaki v Erbilu v naprotju z voljo iraškega parlamenta.

»Danes je v nevarnosti ameriški vojak, jutri bi lahko bil v nevarnosti evropski vojak,« je dejal iranski predsednik Hasan Rouhani.

Slovenski mediji pa te izjave očitno niso povzeli.

Pomotoma ali simptomatično?

Tu pa je še en, najpomembnejši razlog, ki bi ga slovenska zunanja politika morala premisliti, predno bi 1. februarja poslala vojake nazaj v Irak.

V boju proti »Islamski državi« so imele veliko vlogo tudi enote, ki jim je poveljeval ubiti Sulejmani, z njegovo likvidacijo pa je tega tihega iransko-ameriškega zavezništva seveda konec.

Še pred povračilnimi – in napovedanimi ter zelo omejenimi – iranskimi raketnimi napadi na ameriške tarče v Iraku je iraški parlament sprejel tudi resolucijo, s katero je pozval »k izgonu vseh tujih enot iz države.«

Parlament je od vlade zahteval tudi, da od ZDA preneha zahtevati pomoč ameriške koalicije, ki je skupaj z vlado v Bagdadu vodila vojno proti »Islamski državi.«

V tem boju so imele veliko vlogo tudi enote, ki jim je poveljeval ubiti Sulejmani, z njegovo likvidacijo pa je tega tihega iransko-ameriškega zavezništva seveda konec.

»Iraška vlada mora narediti vse da se konča prisotnost vseh tujih vojakov na iraškem ozemlju in da se prepreči, da bi iz kateregakoli razloga uporabljali iraško ozemlje, zračni prostor ali morje,« piše v resoluciji.

Demonstranti proti okupaciji - Irak
Zavračamo kakršnokoli pristotnost tujih sil v Iraku, piše na transparentih demonstrantk v Iraku. In še, da Trump vojake pošilja v pekel.

Resolucja je sicer res nezavezujoča, slovenski vojaki v Erbilu pa so ob tem res le »inštruktorji«, ki šolajo lokalne kurdske sile.

Slovenski predsednik Pahor je sicer ocenil, da bi bil umik slovenskih vojakov potreben, če bo to zahtevala iraška vlada.

Toda ne glede na to je Irak še vedno država gostiteljica, izražena volja demokratično izbranih predstavnikov ljudstva pa dovolj jasna.

V petek je predsednik iraške vlade od ameriške vojske zahteval načrt umika, na ulicah pa so deset tisoči zahtevali isto – umik tujih enot.

Kakšen razlog torej slovenska vlada še potrebuje, da slovenskih vojakov ne pošlje tja, kjer jih očitno nočejo več?

Kakšen razlog torej slovenska vlada še potrebuje, da slovenskih vojakov ne pošlje tja, kjer jih očitno nočejo več?

In ni jasno, zakaj bi bilo potrebno čakati še na odločitev vlade ZDA, ki imajo sicer res še okoli 5000 vojakov v Iraku in so si po začetnem pristanku, da odidejo iz države hitro premislile, kar je v Iraku vzbudilo nemalo razburjenja.

Toda pravo vprašanje je – ali lahko na ta način, ignorantsko do volje Iračanov ravna tudi Slovenija?

Kakorkoli obrnemo, bodo po 1. februarju letos slovenski vojaki v Erbilu v naprotju z voljo iraškega parlamenta.

Res je, da je iraška država, ki je bila nezakonito napadena in okupirana s strani ZDA in njene koalicije voljnih (ki jo je podprla tudi Slovenija s sramotno Vilniuško izjavo, pod katero se je podpisal Dimitrij Rupel), slaba in nemočna in težko sama izžene tuje vojake, toda to ne spreminja dejstva, da bodo slovenski vojaki v Iraku v nasprotju s hotenji demokratično izbranega iraškega parlamenta.

Napad na Irak
Spomini na okupacijo, ki naj bi Iraku prinesla mir, napredek in blagostanje ... prinesla pa je smrt, uničenje in pomanjkanje ...

Povedano še bolj preprosto – skupaj z izjavo predsednika Irana to slovenske vojake postavlja v dvakrat težji položaj.

Prvič zato, ker so bili opozorjeni, da v državi niso več dobrodošli in da to pomeni, da bodo v nadaljevanju lahko postali povsem legitimne tarče morebitnega oboroženega odpora.

Drugič pa zato, ker pošiljanje vojakov v drugo državo brez njenega izrecnega dovoljenja – ki ga v tem primeru očitno ni – pomeni, da se slovenski vojaki iz inštruktorjev (pomagačev kurdskim silam) spreminjajo v okupatorje.

Morda ne za lokalno (kurdsko) oblast, kar pa ni zgolj pozitivno, pač pa je lahko v Bagdadu (in Ankari, Teheranu ter še kje) razumljeno tudi kot nekaj negativnega, kot poskus vmešavanja v iraške notranje zadeve in celo kot vzpodbujanje separatizma.

Le kaj bolj škodi ugledu države – to, da vojake iz države, ki si jih ne želi umakneš ali to, da jih v državo, ki si jih ne želi – pošiljaš?

Skratka, veliko problemov za samo šest vojakov.

In še na nekaj ne smemo seveda pozabiti, na to, kar je predsedniku vlade menda še posebej pri srcu.

Na ugled države.

Ampak – le kaj bolj škodi ugledu države – to, da vojake iz države, ki si jih ne želi umakneš ali to, da jih v državo, ki si jih ne želi – pošiljaš?

Umik vojakov zato zagotovo ni bil napačna odločitev, njihova vrnitev v Irak, pa čeprav v sozvočju z odločitvami Nemčije in drugih držav, pa bi to lahko bila.

Kajti če smo še včeraj imeli v Iraku vojake, ki zgolj pomagajo domačinom, potem bodo po 1. februarju to vse bolj glineni golobi, za velik del iraške javnosti pa tudi – vsiljivci, celo okupatorji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke