Trije mrtvi, en aretiran in množica navdušenih: kaj se dogaja v predsedujoči članici EU?

V Splitu je nedavno vse pretresel trojni umor. Mladenič, ki je imel v preteklosti tudi sam težave z zakoni se je odločil narediti konec nasilju narko-dilerjem, ki so pritiskali na njegovega brata, zato jih je prerešetal z avtomatom in se nato mirno predal policiji.

Trostruki ubojica Filip Zavadlav htio počiniti samoubojstvo: Nije u stanju racionalno shvatiti situaciju i komunicirati s okolinom https://t.co/6osgIozV2s pic.twitter.com/fdVui0l5Vo

— Glas naroda (@NerminSabic) January 13, 2020

Ubiti so bili Marino Ožić Paić, Marin Boban in Jurica Torlak.

Aretirali pa so morilca – 25-letnega Filipa Zavadlava.

Je pa vse presenetila prava erupcija navdušenja nad morilcem na družbenih omrežjih.

Mnogi so slavili odločnost in hrabrost mladega mornarja, ki se je po treh likvidacijah mirno sprehodil po »rivi«, odvrgel puško v keson in si na koncu v kafiču »Borsalino« naročil kapučino.

Za Index.hr je situacijo komentiral sociolog Renato Matić.

Po njegovi oceni ta primer pove veliko o nezaupanju ljudi v institucije, torej v primeru enačenja dejanja Filipa Zavadlava z junaškim početjem - ne gre za družbeno patologijo.

»Vsa včerajšnja življenja bi lahko bila in bi morala biti obvarovana, če bi žrtve že od začetka spopada z zakonom doživele takšen odgovor pravne države, ki bi jih porinil vstran od deviantnih karier. Vse to pa je umanjkalo … V stabilnih družbenih pogojih sankcije zavirajo kriminal in preprečujejo igranje z zakoni ter pomagajo pri doseganju preventivnih učinkov. Tako bo vsako kaznivo dejanje s seboj prineslo pravni odgovor in javno obsodbo kot moralni odgovor javnosti, kar v sinergijskem smislu ne pušča dvoma o tem, ali se kriminal splača ali ne. V nasprotju s tem pa družbena stvarnost, v kateri mehanizmi formalnega socialnega nadzora dopuščajo posamezne deviantnosti, da ostanejo nekaznovane ali pa se pregonu namerno izogibajo, da bi se nato neko kriminalno dejanje poskušalo upravičiti z vojnimi okoliščinami ali 'višjimi cilji', prav to odpira širok prostor za možnost, da posamezen eksces postane reden pojav,« opozarja sociolog.

Hrvaška policija je namreč na vprašanje novinarjev, od kod morilcu kalašnikovka sporočila, da je Hrvaška »država, ki je izšla iz vojne.«

'Obračunat ću se s njima kad se vratim s broda' - Filip Zavadlav je nekoliko puta najavljivao da će napraviti pokolj u Splitu --> https://t.co/FBICXDJhFh pic.twitter.com/PSkSFrfHqh

— Jutarnji List (@jutarnjihr) January 12, 2020

Vendar se je vojna končala leta 1995, sedaj pa smo leta 2020, opozarjajo v Indexu in s številnimi primeri nekaznovanega kriminala v Splitu ilustrirajo, zakaj se je ta krvavi pohod na splitskih ulicah sredi belega dne sploh lahko zgodil.

Preprost odgovor je, da zato, ker se v Splitu živi »kot na Divjem zahodu« in zato tam »ljudje ne verjamejo ne policiji in ne sodiščem.«

Lahko samo dodamo, da se marsikaj podobnega dogaja tudi kje drugje, tudi v Sloveniji.