petek, 22. november 2024 leto 29 / št. 327
Vrhovni vodja Irana podprl dvig cen goriva, protesti pahnili državo v kaos
Ajatola Hamenej je pozdravil dvig cen naftnih derivatov v Iranu - sledili so srditi protesti
Iranski vrhovni vodja, ajatola Ali Hamenej je podprl 50-odstotno zvišanje cen goriva, kar je privedlo do srditih protestov po vsej državi.
Toda ajatola Ali Hamenej trdi, da so za sabotažo krivi državni sovražniki in tuji elementi.
This is Tehran.
— فالح الشبلي (@falih_448) November 19, 2019
The people of Iran are dying in silence#IranProtests pic.twitter.com/slrO0RTF8a
»Nekateri so zaskrbljeni zaradi te odločitve, vendar so sabotaže in požigi delo huliganov, ne naših ljudi. Pod taktirko nasprotnikov revolucije in sovražnikov Irana so se vedno pripetile sabotaže in kršitve varnostnih predpisov. To še vedno počnejo, tudi danes,« je dejal Hamenej.
Dodal je še, da ni seznanjen s podrobnostmi glede dviga cen, ve pa, da so o tem sprejeli odločitev vladni organi in strokovnjaki, kar je treba podpreti.
— (@mgajver) November 16, 2019
Protestniki so se podali na ulice več iranskih mest, potem ko je predsednik Hasan Rohani 15. novembra sprejel odločitev, da bo odpravil subvencije za gorivo za pomoč revnim.
Bencin v Iranu je sicer še vedno eden najcenejših na svetu, stane 15.000 rialov na liter, kar je približno 30 centov.
All people have the right to protest for a better future. I call on the Iranian government to end the internet blackout and stop violence against demonstrators. https://t.co/mB45vFDNy5
— Bernie Sanders (@SenSanders) November 20, 2019
Na proteste se je odzval tudi ameriški predsedniški kandidat iz vrst demokratov Bernie Sanders, ki je pozval oblasti v Teheranu, da prenehajo z zatiranjem lastnega ljudstva.
Čeprav so bili protesti v začetku večinoma mirni, je v nekaj primerov prišlo do nasilja, ko je policija uporabila solzivec.
Zanimivo, da v naših medijih nobene novice o Iranu. Verjetno jih boli, ker pada islamski režim Čeprav so v državi izklopili internet novice pridejo ven.
— (@mgajver) November 17, 2019
Ljudje so naveličani diktature.Želijo si demokracijo..hm. pic.twitter.com/kF6mh7Hhd6
Nato je sledil brutalen »razplet« v katerem je diktatorski režim pokazal svoj pravi obraz: več kot sto mrtvih, več sto ranjenih ...
Policija je doslej aretirala okoli 1000 ljudi.
“Iranian authorities are desperately shutting off the global and internal flow of information in Iran in the hope that the outside world will turn a blind eye to their brutal crackdown.”@MichaelARPage https://t.co/aihwVkqhVg#IranProtests pic.twitter.com/VFG3U1MC4A
— Human Rights Watch (@hrw) November 20, 2019
Da bi preprečile, da posnetki, kako se je policija z vso silo znesla nad protestniki odidejo v svet, so iranske oblasti pred petimi dnevi v državi ugasnile svetovni splet.
To je še bolj razkurilo prebivalce Irana.
It's been 4days that has disconnected Iranians from the web to brutalize the revolutionaries away from the world's sight. These are just two of human rights violations in Iran.@EmmanuelMacron, do U still plan to appease a regime that kills its own people?#IranProtests pic.twitter.com/3n1eisLXzH
— Maryam shariatmadari (@Maryamshariatm) November 19, 2019
Nato so se Iranci na poteze nedemokratičnega režima v Teheranu odzvali celo z zažiganjem svetih knjig.
Protestors in Iran have been expressing their anger at the Islamic Republic by burning Qurans in multiple cities during the recent protests. #IranProtests #تظاهرات_سراسری #Iran pic.twitter.com/C4MQWpw6wl
— Armin Navabi (@ArminNavabi) November 19, 2019
Na socialnih omrežjih so objavljene fotografije, ki kažejo, da je na grmadi končalo sežganih tudi na desetine izvodov Korana.
Tuji mediji poročajo, da se »iranska vlada pripravlja na zatiranje protestov. Državna televizija je začela predvajati segmente, ki se osredotočajo le na nasilne izgrede v protestih.«
— (@mgajver) November 16, 2019
V Iranu živi približno 80 milijonov ljudi.
Demonstracije so pokazale jezo ljudi, katerih prihranki se počasi topijo, vedno težje je najti delo in vrednost domače valute (riala) se z vsakim dnevom zmanjšuje ...
Iranian journalist Masih Alinejad: "More than 100 killed in Iran & 1,000 arrested. Internet is shut down. We have no voice. We want you in the free world to make Iran accountable for these killings." #Internet4Iran #IranProtests pic.twitter.com/ls7kspqFN9
— Hananya Naftali (@HananyaNaftali) November 19, 2019
Posnetki s prizorišča pričajo, da je iransko ljudstvo sito tudi netolerantnega in zatiralskega režima mul, radikalnih islamskih verskih voditeljev, ker so med protesti končali v plamenih tudi plakati z njihovimi podobami.
A female protester to the security forces: "Don't scare us with ISIS, you're all ISIS!"#IranProtests pic.twitter.com/hG58A0REQt
— Iran International English (@IranIntl_En) November 19, 2019
Iran je sicer četrta država na svetu glede rezerv surove nafte.
Vendar pa ima uradni Teheran zaradi ameriških sankcij veliko težav pri njenem izvozu, čeprav nafta predstavlja glavnino prihodkov državne blagajne.
A brutal crackdown: Dozens dead, hundreds injured, 1000s arrested. “It appears that Iran’s government is preparing to crackdown on the demonstrators. State television has begun airing segments focusing on violent attacks in the protests.”#IranProtests https://t.co/BHcrUZbkLo
— Omid Memarian (@Omid_M) November 19, 2019
Ob tem pa se tudi v OPEC-u, združenju proizvajalcev nafte soočajo s pritiski po dodatnem znižanju proizvodnje nafte, saj bo sicer na svetovnem trgu cena nafte še padala.
In to tako zaradi slabše gospodarske rasti svetovnih gospodarstev, kot tudi dodatne ponudbe nafte s strani držav, ki niso članice OPEC-a: Kanade in ZDA, predvsem pa Norveške, Brazilije in Gvajane.
