Pirotehniki v Mariboru uspešno deaktivirali tudi 500-kilogramsko letalsko bombo

Strokovnjaki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so v Mariboru uspešno deaktivirali še drugo nedavno najdeno letalsko bombo.

V tem primeru je šlo za kar 500-kilogramsko bombo, najdeno na gradbišču ob železniški progi v bližini avtobusne postaje. Sirene so malo pred 14. uro označile konec nevarnosti in s tem tudi evakuacije.

Kot je medijem povedal tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Miran Šadl, so pirotehniki uspeli varno onesposobiti tudi drugo bombo. S tem je konec nevarnosti in ljudje se lahko vrnejo na svoje domove, je še dodal.

Na območju 300 metrov okoli pred dnevi najdene letalske bombe iz druge svetovne vojne na gradbišču ob železniški progi so v Mariboru ob 8. uri začeli z evakuacijo stanovalcev, ki so jih umaknili na varno pred odstranitvijo še druge bombe.

Pirotehniki so z delom začeli opoldne.

Ker je šlo za močnejšo bombo, so odgovorni dodatno določili še 600-metrski pas zaklanjanja, kjer je bilo okoli 2200 stanovalcem v času postopka uničenja prepovedano gibanje na prostem.

Bomba pa je tudi opomin na žalostno, dolgo časa zamolčano zgodovino mesta.

V skupno 29 bombnih napadih v letih 1944 in 1945 je 1518 zavezniških letal odvrglo 15.795 bomb, težkih skupno 4750 ton, ki so popolnoma ali deloma poškodovale kar 47 odstotkov vseh mestnih zgradb in ubile 484 ljudi, med katerimi je bilo 60 otrok.

Železniški most, najbolj pogosta tarča napadov zaveznikov pa še vedno stoji enak, kot je stal nekoč.

»Dobil ni namreč niti enega samega zadetka, ki bi mu povzročil omembe vredno škodo. V luči tega se zastavlja vprašanje: Zakaj je bilo potrebno železniški most bombardirati 1. aprila 1945, mesec dni pred koncem vojne? Ker je bil Maribor smatran za nemško mesto? Ker je bilo jasno, da bo del Titove Jugoslavije? Ali pa preprosto zato, ker se je znašel na seznamu za bombardiranje? Kakorkoli že, bilo je nepotrebno in nesmiselno,« je zapisano v knjigi »Maribor pod točo bomb.«

Hujše bombne napade sta na območju nekdanje Jugoslavije utrpela samo Zadar in Beograd.