Friderik Kager, lastnik podjetja KAGER Hiša, skupaj z zadovoljnimi kupci praznuje 30 let samostojnega podjetništva

KAGER je slovenska blagovna znamka, ki povezuje gradbene inženirje, arhitekte, številne obrtnike in mnogo zadovoljnih kupcev. Pod budnimi očmi tesarskih in mizarskih mojstrov nastajajo unikatne hiše, narejene po meri.

Kager Hiša izpolnjuje najvišje arhitekturne zahteve v smislu notranjega in zunanjega dizajna ter brezčasne elegance in tako predstavlja neskončnost domišljije.

»Vsaka, še tako zahtevna specifika, se lahko izvede v lesu, pa naj je v slogu razkošne vile, podeželske hiše ali najbolj sodobne arhitekture«, pravi lastnik izvedbenega podjetja Frederik Kager, ki letos praznuje 30 letnico samostojne poti.

Letos mineva 30 let odkar družinsko podjetje KAGER že od leta 1989 sledi vrednotam v katere verjame – kakovost, dovršenost, individualnost. Kako ste prišli do točke, kjer ste danes in s čim točno se ukvarja vaše podjetje?

Moje oziroma naše podjetje se ukvarja z razvijanjem, proizvodnjo ter montažno lesenih montažnih hiš. Bili smo prvo podjetje v Sloveniji in eno izmed redkih v Evropi, ki imamo tako imenovano skeletno gradnjo v pravem pomenu besede.

Pri nas se je udomačil izraz za skeletno gradnjo za tiste hiše, ki se gradijo povsem na gradbišču. To pomeni, da naprej postavijo spodnji venec, na katerega se pritrdijo pokončniki in zopet zgornji venec. Ko pridejo do strehe, pa se začne takšna stena oblačiti z oblogo (gips ali OSB).

Če kupca povprašamo, ali pozna »slovenski kozolec«, je odgovor pritrdilen in točno to so naše hiše, samo da namesto diagonal vgradimo steklo in tako zavetrujemo in stabiliziramo hišo.

V prejšnji službi sem prišel do zaključka, da tako ne gre več. Šel sem v pisarno, napisal odpoved in odšel domov. Šele nato sem začel razmišljati, kaj bom v prihodnosti počel. Vedel sem, da bom ostal v gradbeni stroki, a to, da bom s svojim podjetjem gradil hiše ni bilo na mizi. Samostojna pot je torej posledica preloma s takratnim načinom življenja in redno zaposlitvijo, ki me enostavno ni več zadovoljevala, želel sem več, hitreje in bolj aktivno delovati.

Zakaj prav proizvodnja in montaža hiš?

Vse skupaj je naneslo naključje. Prvi dve oziroma tri leta sem deloval kot projektant, kot svetovalec. Glede na to, da sem izhajal iz te branže, je nastala ideja o gradnji lesenih hiš - da pač ponudim svoje znanje in izkušnje takratni jugoslovanski industriji. Marles in Jelovica sta to že počela, »kaj boš to ponujal, pa jim pametoval«, sem si rekel. Videl sem potencial v Bosni in Srbiji. Tudi tam sem bil gladko zavrnjen. Naključje je nato prineslo eno naročilo, iz tega je sledilo drugo in tako naprej.

Pravzaprav me je vojna in odcepitev Slovenije, ki je povzročila pretrganje dostopa do trgov bivših jugoslovanskih republik potisnila v proizvodne vode. Najprej smo delali za prodajalca hiš iz Nemčije, saj mi je njih uspelo povezati z eno proizvodnjo v Bosni. Bil sem vmesni člen, tehnik in projektant. Montažne hiše smo iz Bosne vozili v Nemčijo. Ko je prišlo do vojne, se to več ni dalo in potem smo pravzaprav »pogasili požar«, tako, da smo pri nas pod kozolcem naredili elemente za eno hišo. Ob primopredaji pa smo že dobili novo naročilo. V prvih šestih mesecih smo tako postavili šest hiš.

Danes nudite celostno rešitev - od spoznavnega razgovora, načrtovanja, izdelave, nadzora, do končne izvedbe. V hišah KAGER živi že več kot 1000 družin v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji, Franciji, Rusiji in Ukrajini. V čem je skrivnost vašega uspeha?

Konec devetdesetih let je v Nemčiji nastopila kriza, ki pa smo jo zaradi vedno večjega zanimanje v Sloveniji in v Avstriji prestali brez hujših posledic. Preko avstrijskega partnerja smo počasi začeli vstopati na italijanski trg.

Tovrstno sodelovanje je potekalo približno dve leti, nato pa smo se odločili, da bomo stvari vzeli v lastne roke, brez posrednikov in tako smo leta 2005 registrirali Kager Italia. Italijanski kupci se od nemških razlikujejo, ker ne želijo imeti hiše iz kataloga ali hiše po predhodnih načrtih.

Hočejo imeti svojo hišo, popolnoma po svojih zamislih. Vedeli smo, da s kataloško ponudbo ne bo šlo, kot je sicer praksa v Nemčiji in tako smo našli tržno nišo, saj smo se zaradi naše majhnosti lahko popolnoma vživeli v individualna pričakovanja italijanskih kupcev. Tudi v Sloveniji se držimo tega principa – k stranki pristopimo izrazito individualno.

Moram reči, da so Slovenci pri naročilu svoje hiše podobno zahtevni. Ko pridejo z naročilom za hišo, imajo v rokah lasten izris, ki ga potem pri nas konstrukcijsko in statično obdelamo in pripravimo za izvedbo. S časom so začeli naše projekte in prilagodljivo proizvodnjo ceniti tudi v Ukrajini preko katere smo prodrli tudi na ruski trg.

Če bi morali opisati vaše delovno mesto, kaj bi lahko povedali – ste manager, vodja ali priskočite na pomoč, kjerkoli se vas potrebuje?

Nek velik manager nisem, niti podjetnik ne. Smatram, da sem še vedno tehnik in skušam skozi to prizmo gledati, kako rešiti nek detajl, kako olajšati delo biroju, proizvodnji, montaži, skratka, kako raje tehnično reševati te probleme, kot pa organizacijsko. Spontano pride vse, nekako se reši, tudi to, da vključiš druge sodelavce je pomembno.

Najprej gledam skozi situacijo, ki jo poskušam tako doumeti in ne kot problem, kako jo rešiti. Kaj je treba narediti? Beseda problem ima po mojem mnenju vedno negativen naklon, situacijo pa jemljem kot izziv.

Kaj je bila najpomembnejša zadeva, ki je zaznamovala vašo 30 letno samostojno kariero?

Najpomembnejša zadeva, ki je zaznamovala mojo 30 letno samostojno pot je to, da smo kljub krizam in vsem tegobam v gospodarstvu ostali živi. Že ko sem začel, sem se zavedal, da je posel ena sama krivulja. Enkrat si zgoraj, drugič spodaj, ampak vedno gre naprej. 

Se spomnite kakšne napake, ki ste jo na svoji poslovni poti storili in jo obžalujete, oziroma bi danes ravnali drugače?

Moj izvirni greh je bil, da sem se podal v podjetniške vode brez izkušenj s prodajo ali trženjem. Jaz sem definitivno tehnik, ni me bilo strah rešiti detajla, a moj največji problem je bilo zadevo prodati in narediti »papirologijo«. Vse to sem se učil sproti, hišo sem znal narediti, ostalega pa sem se učil in si pri tem poiskal pomoč.

Če bi bili sami svoj mentor, kateri je tisti najbolj pomemben nasvet, ki bi si ga dali?

Najbolj pomemben nasvet, ki se ga držim še danes je, da vedno obstaja pot. Če so nekateri pristali na Luni, ni vrag, da mi ne bi našli rešitve v lesu in da česa ne bi mogli postaviti.

Kakšen nasvet lahko ponudite - kako postati uspešen podjetnik?

Ne delam za denar – za milijone, ampak delam zato, da tisto kar delam, delam pošteno. Resnično. Zdaj se to morda malo smešno sliši, ampak v prvi vrsti skrbim za to, da v tej »igri« ni nihče naplahtan. In to je tudi moj nasvet.

Treba je biti pošten sam do sebe, do partnerjev, vseh dobaviteljev, do končnega kupca in predvsem vztrajen.

Zadovoljen kupec ti največ vrača, največ hiš so nam še vedno prodali prav kupci.