nedelja, 24. november 2024 leto 29 / št. 329
Zelena luč Hrvaški za vstop v schengen, Junckerjevo zadnje zastrupljeno politično darilo Plenkoviću
Zelena luč Evropske komisije je bila napovedana in pričakovana.
Evropska komisija je o tako pomembnem vprašanju, kot je ocena pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen, odločala tik pred zaključkom mandata in sprejela že pričakovano odločitev.
In v slovenski vladi so jo – prav tako pričakovano – takoj zatem ocenili kot »politično.«
Hrvaška v schengen, slovenska diplomacija pa, lepo prosim, nazaj v šole. Predlagam hrvaške.
— Arjan Pregl (@PreglArjan) October 22, 2019
»Mi smo že povedali, da, če bo odločitev politična, potem bo tudi Slovenija ravnala politično in tako, kot je v interesu Slovenije,« je predsednik slovenske vlade Marjan Šarec ponovil v Cankarjevem domu.
Komisija, ki odhaja, za usodo svojega predloga seveda ne bo več skrbela in zato je bilo res neprimerno, da se je ta organ EU odločil tako, kot se je.
Glede na prijateljske odnose hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića in odhajajočega Jean-Clauda Junckerja in dejstvo, da oba izhajata iz konservativnih strank z istim političnim predznakom omenjena odločitev ni presenetila nikogar.
Vendar je bil odgovor iz Slovenije prav tako – pričakovan.
Če je Hrvaška tako pripravljena za schengen, zakaj toliko hitimo? Da prihodnja EK ne bi odkrila, da morda ni toliko pripravljena? Hm. #političnaodločitev #nevladavinaprava @strankaSD https://t.co/9RJEFbYKcp
— Milan Brglez (@milan_brglez) October 22, 2019
»Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška v nadaljevanju izpolnila vse pogoje, tako tehnične kot pravne, vključno s spoštovanjem vladavine prava, za vstop v schengenski prostor,« so zapisali v kabinetu premierja v odzivu na včerajšnjo oceno Evropske komisije.
Poudarek je tukaj na, jasno, besedici »pravno.«
Hrvaški predsednik vlade seveda nonšalantno trdi, da je za Hrvaško še zmeraj »odprto« mejno vprašanje s Slovenijo del »bazena problemov razapada SFRJ«, toda za Slovenijo in velik del sveta, ki spoštuje mednarodno pravo je jasno, da to ni res, ker je o tem »odprtem vprašanju« že odločalo in ga »zaprlo« arbitražno sodišče.
Ob tem je Marjan Šarec sosede tudi nekoliko zbodel in se ponorčeval iz pripravljenosti Hrvaške glede njenega izpolnjevanja schengenskih kriterijev, rekoč, da »nas to malo skrbi«.
»To, da smo letos imeli že 12.000 nezakonitih migrantov, ki smo jih potem vrnili na Hrvaško, pomeni, da od nekje prihajajo in da je meja med BiH in Hrvaško prepustna. In zato ne vem, če se bo to z morebitnim vstopom v schengen kar čez noč spremenilo,« je poudaril Šarec.
Vendar pa Evropska komisija ni edini organ, k odloča o vstopu neke države v schengen. Brez soglasja članic EU namreč vstop ni mogoč, kar z drugimi besedami pomeni, da ima Slovenija na tem področju pravico do veta.
Slovenija odloča o tem ali gre Hrvaška v Schengen samo na papirju.Hrvaška si je to uredila sama.Slovenija nima ne ugleda ne moči,da bi to https://t.co/bVFfiPCGQGč,ki smo jo imeli pred vstopom Hrvaške v EU smo dokončno sami pokopali in vodilni https://t.co/Trhc0ZL6JI a nice day!
— Universe (@Univers61594465) October 19, 2019
Hrvaški predsednik vlade tega očitno ne razume dovolj dobro.
Za hrvaške medije ponavlja, da Slovenija ne bo mogla v nedogled blokirati hrvaškega vstopa v schengensko območje.
»Ne morejo v nedogled blokirati, mi smo članica, imamo zadostne mehanizme, samo to bom rekel,« je odgovoril Andrej Plenković na vprašanje hrvaških novinarjev, ali bi lahko Slovenija na dolgi rok blokirala vstop Hrvaške v schengen.
'The Schengen area is the largest free travel area in the world. It comes with freedoms, privileges and responsibilities. It is not something that we take lightly. This is the result of a 4-year long evaluation process for Croatia.' - @Avramopoulos pic.twitter.com/1k7zVvkhob
— EUHomeAffairs (@EUHomeAffairs) October 22, 2019
Ampak hrvaška kot članica s svojim nasprotovanjem Sloveniji ne more »izničiti« slovenskih zadržkov.
It has been an EU member for six years, and now the Commission has given Croatia the greenlight to join the Schengen zone. https://t.co/qNj6hmJRfs
— euronews (@euronews) October 22, 2019
In enako, kot si Hrvaška jemlje pravico, da »suvereno« odloča celo o veljavnosti arbitražne razsodbe (zoper katero res nima pravice ugovarjati), tako ima Slovenija suvereno pravico do negativnega mnenja glede vstopa Hrvaške v schengen.
Za Slovenijo namreč »nepolitična« odločitev pomeni, da mora vsaka država, ki želi v schengen, spoštovati vse veljavne odločitve, »vključno s spoštovanjem in izvrševanjem mednarodnih sporazumov in odločb mednarodnih razsodišč,« kot je to dejal zunanji minister Miro Cerar.
Države si ob tem pridobivajo svojo verodostojnost tudi s svojimi dejanji.
Poglejmo samo en primer. Ameriška nedavna odločitev, da zapustijo zavezniške Kurde se tudi v ZDA ne kritizira zgolj zaradi trenutnega učinka, pač pa zato, ker je to slab primer izdaje zaveznikov, ki korozivno deluje na vse prihodnje obljube Washingtona.
Zaradi te poteze ZDA postajajo nezanesljiv partner, to pa države že »vnaprej« vnašajo v svoje računice ob sprejemanju naslednjih odločitev.
It’s extraordinary how much Trumo is a pathological liar. He cannot tell truth from his made up fiction where he is the hero. He believes every word of this fantastic stream of lie. The Kurds beat ISIS using Obama’s operations plan. #TrumpSavedISIS https://t.co/WHo6lhjSW1
— Malcolm Nance (@MalcolmNance) October 22, 2019
»Ameriška beseda je vredna manj,« je ob tem dogodku opozoril eden od zunanjepolitičnih strokovnjakov. Res je.
Tudi zato, ker je Rusija držala besedo v težkih časih in ni zapustila svojih zaveznikov, na primer Asada v Siriji, to cenijo celo njeni rivali.
Zato so nedavno s častmi sprejeli Vladimirja Putina tudi v Savdski Arabiji.
Verodostojnost in izpolnjevanje obljub, to je danes v svetu podcenjeno, toda v diplomaciji in mednarodni politiki te staromodne vrednote še vedno imajo svojo visoko in trajno vrednost.
The irony of seeing these neocons journalists complain that Erdogan and Putin are carving up #Syria, when the US's entire policy in Syria was to break up the country. pic.twitter.com/6Jjjj2oTfz
— Syrian Girl (@Partisangirl) October 23, 2019
Enako, vendar popolnoma obratno pa velja za Hrvaško – ta se je z vrsto prekucniških in verolomnih dejanj, ko je najprej podpisovala, potem pa odstopala od sporazumov v Sloveniji zapisala kot država, katere beseda ne velja prav veliko.
To pa je potrebno imeti pred očmi tudi tedaj, ko ta država daje nove obljube.
In tudi sprejem v schengen ni nič drugega kot velikanska obljuba.
Država obljubi, da bo nadzorovala svoje zunanje meje proti nečlanicam EU, zato druge države umaknejo nadzor nad mejami znotraj EU.
Toda – ali bo Hrvaška res držala svoje obljube?
Kako ji je mogoče verjeti, če ne izpolnjuje niti odredb mednarodnih sodišč?
V @EP_Slovenija: #Schengen in Hrvaška. @EKvSloveniji bo kmalu sprejela oceno o pripravljenosti države na vstop v Schengen. Politična in neprimerna odločitev, opozarjajo tudi tuje nevladne organizacije. Zakaj @JunckerEU hiti in ali EK pri tem spoštuje 17. člen #TEO? @strankaSD pic.twitter.com/9o9h0MGO6j
— Tanja Fajon, mag. (@tfajon) October 22, 2019
Le kdo bi verjel obljubam države, ki je tako spektakularno prekršila svoje obljube iz pretekosti?
In tudi zato, ker je Slovenija leta 2009 zelo hitro popustila, odstopila od svoje tedanje »blokade« Hrvaške ob njenem vstopu v EU in Nato (ker je verjela obljubam Hrvaške), bo pri sicer manj pomembnem vstopu v schengen slovenska diplomacija sedaj zavirala veliko bolj, kot bi sicer.
Hrvaška na poti k pridružitvi schengenskemu območju.
— Evropska komisija (@EKvSloveniji) October 22, 2019
https://t.co/ZkWjMhVlco
"Močno #Schengen območje imamo lahko le, če bomo združeni & enotni... Prepričan sem, da bodo drž. sprejele ukrepe, da bo lahko kmalu postala polnopravna članica območja“ @JunckerEU pic.twitter.com/G4VfipHlqi
Tega pa sedanja hrvaška vlada očitno še vedno ne razume.
Juncker je zato Plenkoviću pred odhodom s svojega položaja res dal zeleno »darilo schengna« - toda to darilo je prav zaradi dosedanjega neverodostojnega ravnanja Hrvaške »zastrupljeno« in bo kot takšno ostalo še naprej, vse do konca razrešitve »mejnega vprašanja«.