Hrvaško Območje 51: nihče se ne sme približati otoku, vendar je vpliven gost nanj pristal v črnem helikopterju ...

Na Hrvaškem se je pred kratkim razširila novica, da je madžarski premier Viktor Orbán s helikopterjem pristal na otočku Smokvica Vela pri Rogoznici v Dalmaciji. Črni helikopter so videli ne le domačini, ampak tudi številni naključni gostje na obali, ki potrjujejo, da so bile takrat okrog otoka videti številne patrulje pomorske policije, poroča splitska Slobodna Dalmacija.

Toda časniku ni uspelo pridobiti zanesljivih, s strani hrvaških oblasti potrjenih informacij o tem, ali je res, da mogočni madžarski premier počiva na otoku. Tudi načelnica Rogoznice Sandra Jakelić o domnevnem Orbánovem obisku ni želela povedati ničesar.

Otok Smokvica Vela je bil do pred dvema letoma v lasti družine padlega hrvaškega tajkuna Ivice Todorića, zdaj pa naj bi bilo v lasti Orbánovega prijatelja in najbogatejšega Madžara, 66-letnega Sandorja Csányiija.

Todorići so si otok pridobili z nakupom podjetja Grafoplast, ki mu je hrvaško obrambno ministrstvo otok predalo v upravljanje leta 1995. Na skrivnostnem otoku so bivali številni vplivneži iz sveta politike, domačini Rogoznice so tam le delali, podjetja iz tega kraja pa so opravljala vsa nujno potrebna dela ...

Zaradi tančice skrivnosti, ki vedno spremlja goste in vsa dogajanja na odročnem otoku, se ga je prijel vzdevek Območje 51, po zgledu na slovito »Area 51«, letalsko oporišče ameriških letalskih sil v Nevadi, kjer so v preteklosti razvijali in testirali skrivnostne vojaške projekte, kot so vohunsko letalo Lockheed U-2, visokohitrostno letalo Lockheed A-12 (SR-71), brezpilotni dron Lockheed D-21 in stealth bombnika Lockheed F-117 Nighthawk.

Domišljijo je še bolj razgrelo priznanje ameriške obveščevalne agencije Cia, ki je pred nekaj leti prvič potrdila obstoj Območja 51, ki so ga razne teorije zarote desetletja povezovale z raziskovanjem neznanih letečih predmetov, domnevnimi najdenimi Nezemljani in raznimi tajnimi projekti ameriške vlade.

Resnica o območju, ki uradno nikoli ni obstajalo, je prišla na dan posredno, prek dokumentov Cie, ki jih je v raziskavi o programu vohunskih letal U2 uporabila Univerza Georgea Washingtona. Ko pa so z njih naposled umaknili oznako zaupnosti, je domača in svetovna javnost izvedela, da se več njih nanaša prav na tako imenovano Area 51, skupaj z necenzuriranim tlorisom tajne baze, ki od leta 1950 ni bila označena niti na nobenem vladnem zemljevidu.

Na Hrvaškem zato misteriozna dogajanja na in okoli Smokvice Vele dojemajo kot domačo različico razvpitega ameriškega oporišča, poroča hrvaški tisk.

Možda nije Orban nego Hernadi.

Dalmatinska 'Zona 51': zabranjenom otočiću mještani ne smiju ni pristupiti, nakon što su deložirani Todorići preuzeo ga je misteriozni fond https://t.co/eTpLOtbzzY via @SlobodnaDalmacija

— Jasminko Umićević (@JUmicevic) 13 August 2019

Otok, na katerem stoji svetilnik, leži v Narodnem parku Kornati, jugovzhodno od rta Opat na otoku Kornatu. Njegova površina meri 1,04 km², dolžina obalnega pasu je 6,17 km.

V nekaterih pomorskih kartah se Smokvica Vela imenuje tudi Šmokvica. Na južni strani otoka leži zaliv Lojena, na skrajni severozahodni strani pa stoji svetilnik.

Otok pripada skupini 152 otokov kornatskega arhipelaga, ki ga sestavlja 47 naseljenih otočkov in 642. Med 524 otočki pa je največja prav Smokvica Vela, ki predstavlja južni vhod v arhipelag.

Pred letom dni je Hrvaška zadevni otok odstopila podjetju Zelena nekretnina, ki jo je ustanovil madžarski investicijski sklad Balansz Zártkörű Nyíltvégű Intézményi Ingatlan Alap.

Hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić in predstavniki podjetja Zelena nekretnina, ki je v lasti madžarskega sklada, so namreč lani v Zagrebu podpisali pogodbo o oddaji v 30-letni najem za nepremičnine v državni lasti na otoku Smokvica  Vela nedaleč od Šibenika.

Nepremičnine je sicer brez plačanega nadomestila državi več let uporabljala družina Ivice Todorića, ki ga je četrt stoletja uporabljal brez kakršnega koli nadomestila državi, vse do Todorićevega klavrnega padca z mesta prvega človeka hrvaškega Agrokorja, ki si je prilastil tudi domači Mercator.

Kot so takrat poročali hrvaški mediji, naj bi madžarski najemnik otok uporabljali v osebne in gostinsko-turistične namene.

Od trenutka, ko je otok zamenjal lastnika, je domačinom in zvedavim turistom dostop do otoka, posejanega s številnimi (nekdanjimi?) vojaškimi objekti, luksuznimi apartmaji, restavracijami in športnimi igrišči - prepovedan.

Očitno je eden glavnih obiskovalcev prav madžarski premier. Domnevni obisk Orbána je zato sprožil tudi vprašanja o pravnem statusu otoka. Včasih je imel namreč poseben namen, ker se je na otoku nahajala vojašnica. Občina ni seznanjena s spremembo namembnosti otoka.

Skoraj nič ni znanega niti o spornem skladu, ki ga je leta 2010 ustanovila banka OTP, torej banka, ki je Splitsko banko lani prevzela od francoske skupine Societe Generale.

Sklad domnevno obvlada prav Orbánov prijatelj Sandor Canyji, izvršni direktor OTP banke in večinski lastnik MOL in drugih podjetij.

1,1 milijarde dolarjev težek Canyji je sicer velik prijatelj tako Orbána kot Ivice Todorića. Tudi v času Todorićeve vladavine na otoku, je bil Sandor Canyji njegov pogost gost.