Fraport z British Airways »flika« brezno odpovedanih Adrijinih povezav, Ljubljano prehitela že skoraj vsa letališča regije

Slovenski mediji so z velikimi naslovi objavili veselo novico, da je »po dveh desetletjih znova dobiva povezavo z osrednjim letališčem britanske prestolnice.«

Na prelomu tisočletja je namreč na Heathrow letela Adria Airways, tokrat pa bo povezavo vzpostavil britanski prevoznik British Airways.

Vendar pa ni nobenega zagotovila, da bo ta zveza (po novem ob ponedeljkih in petkih) kaj bolj trajna od prejšnje. Lani je namreč Združeno kraljestvo najbolj prometne zračne povezave s Slovenijo predalo Nemcem.

Z novo povezavo se število tedenskih letov na londonska letališča povečuje na 19. Nizkocenovni prevoznik EasyJet devetkrat tedensko leti na Stansted in štirikrat na Gatwick, Wizz Air pa štirikrat tedensko na Luton.

Vse to torej na prvi pogled kaže, da Fraport dela dobro in da to morda posredno pomeni tudi dobre novice za Adrio, ki bo tudi potnike British Airwaysa lahko prevažala še kam naprej po regiji.

Toda, kot kažejo podatki, temu žal ni tako. Dejstvo, da prihaja British Airways ni dokaz uspešnosti njegovega poslovanja, pač pa rezultat slabosti in pomanjkanja kapacitet Adrie Airways in Fraporta.

Da Fraport slabo posluje, pa je v svoji analizi pokazal tudi Alen Ščurić na Portalu Plus.

Da nemški Fraport slabo vodi osrednje slovensko letališče, je razvidno tudi iz primerjave poslovanja letališč po regiji.  Medtem ko so druga letališča v regiji bistveno napredovala, je napredovanje Ljubljane simbolično.

Čeprav je v nekem trenutku Adria odprla novih osem povezav, je po letu dni preživela samo ena. V Ljubljani so nekatere povezave prevozniki odprli, vendar so jih zelo hitro tudi zaprli. Tako je ukrajinska Dniproavia odprla povezavo za Kijev (poletje 2017), medtem ko je Adria odprla povezave za Kijev (2017), Hamburg, Ženevo, Bukarešto, Düsseldorf, Dubrovnik in Brač (2018).

»Niti ena od teh povezav ni preživela niti enega leta! Komajda pet povezav je preživelo tri leta. Ob tem je Aeroflotova povezava z Moskvo privedla do odpovedi iste takšne linije Adrie. S tem ni Ljubljana dobila nič, stanje je enako kot prej, spremenil se je samo prevoznik. Če prištejemo vse na novo navedene in istočasno ukinjene povezave, je opazno, da je Ljubljana znova v zelo slabem položaju. Sploh v primerjavi s prestolnicami nekdanjih republik SFRJ. Skupaj je leta 2019 v primerjavi z letom 2016 Beograd povečal število povezav za 16, Zagreb za 12, Ljubljana pa zgolj za eno.

Rast Ljubljane je daleč za ostalimi, večjimi letališči regije. Ljubljansko letališče je po prometu komaj 7. letališče regije, krepko sta ga prehiteli celo letališči v Skopju in Prištini. Tudi po številu novih potnikov je Ljubljana komaj osma v regiji. Za Podgorico. Ljubljana je imela dvakrat manj novih potnikov kot Zagreb, skoraj trikrat manj kot Split. Glede na velike reze v Adrii bodo letošnje številke še zagotovo bistveno nižje,« opozarja Alen Ščurić.

Že od začetka leta 2018 je imela Adrija probleme z operacijami. To pa je doseglo vrhunec poleti leta 2018. Podjetje je napovedalo številne nove povezave in večje število poletov, vendar ni bilo sposobno, da jih tudi opravi. Zato je Adria začela združevati in množično odpovedovati polete. To je bila vsakodnevna praksa.

Poleg številnih odpovedi je podjetje najemalo tuja podjetja, da zanjo letijo na posameznih linijah. Ob tem so letala, ki so jih najemali, imela od 105 do 140 sedežev, ki zagotovo niso mogli biti nadomestek za majhne in poceni turbopropelerska letala Saab 2000 (50 sedežev).

Seveda je imelo smisla imeti majhen turbopropelerski avion na liniji Ljubljana-Brač, če pa je bilo namesto njega potrebno imeti bistveno večjega in bolj žejnega CRJ-700 ali še večjega CRJ-900, potem takšna linija nima nobenega smisla. In ni nenavadno, da je bila prekinjena pred predvidenim rokom. Ob tem takšne izposoje tudi stanejo enormno veliko.

Ko je videla, da da niti s sposojanjem letal tujih družb ne more izpolniti reda letalskih poletov, je Adria resno reducirala lastni red poletov. Številčnost cele vrste poletov je bila zmanjšana.

»Tudi tukaj je potrebno postaviti vprašanje, kako je podjetje lahko tako povečalo število poletov in povezav in da ob tem ni imela zagotovil, da bodo Saabi res prišli. Osem novih linij in 36 tedenskih poletov več kot poleti leta 2016, zajec pa je 'še v gozdu.' Strokovnjaki podjetja bi morali predvideti, da obstaja velika možnost, da ne bodo postali lastniki Saabov in da jih bo švicarsko pravosodje zaplenilo in bi morali zato narediti bolj razumno ekspanzijo, pravo pa šele tedaj, ko bi bili prepričani, da bodo letala res izročena. Ravnali so zelo tvegano in diletansko iz zornega kota stroke. Vse to je prineslo velike finančne izgube in še bolj nezadovoljstvo Adrijinih potnikov.

Zima je prinesla resno zmanjšanje poletov. Toda šele poletje 2019 je pokazalo pravo sliko podjetja. Samo edna od 8 novih linij iz prejšnjega leta je preživela (Sofija), 7 od 8 linij pa je zaprtih. Katere službe so načrtovale te povezave, raziskovale trg in jih priporočale, če te povezave niso uspele preživeti niti leta dni?,« opozarja Alen Ščurić, ki sicer piše za portal Tango Six.  

Letošnja sezona je res fiasko Adrie. Podjetje je zmanjšalo število poletov in številčnost poletov bolj, kot je to naredilo kadarkoli v zgodovini, ti rezi pa so zagotovo v vrhu rezov v tej turbolentni regiji v zadnjih dveh desetletjih.

Skupaj je ukinjenih 9 povezav in je zato 28 tedenskih poletov manj. To je zmanjšanje za 13,7 % glede na lanskoletno število poletov iz Ljubljane in ogromnih 34,6 % odstotkov povezav glede na prejšnje leto (več kot od 1/3). Če računamo tudi ukinjeno povezavo iz Prištine (Malmo), je Adria uspela v samo letu dni ukiniti celo 10 povezav.

Ena povezava več in deset povezav manj – to je torej najnovejša bilanca Fraporta v samo letu dni. Žalostno.