Vlada z novim predlogom novele o financiranju šolstva razočarala in razveselila razdeljeno slovensko javnost

Vlada je v četrtek na seji potrdila predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter ga poslala v sprejem DZ-ju.

Vendar je novela takoj znova razdelila javnost in politiko – medtem ko jo nekateri, predvsem seveda v vladi podpirajo, so opozicijske stranke kritične in trdijo, da gre za novo kršitev ustavne odločbe.

Po prepričanju ministrstva za izobraževanje novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Zasebne šole pa opozarjajo, da je tudi nov predlog - protiustaven.

Ustavno sodišče je namreč konec leta 2014 ugotovilo, da je zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja neustaven, ker je po njem javni program v zasebnih osnovnih šolah financiran le 85-odstotno.

Državnemu zboru je zato naložilo, naj v enem letu neustavnost odpravi tako, da bo javni program v zasebnih šolah financiran v enaki višini kot v javnih osnovnih šolah, to je 100-odstotno.

Predlog novele, ki ga je v četrtek potrdila vlada, pa javni program deli na dva dela - na obvezni del in razširjeni del.

Pri tem predlog določa, da bi država obvezni del financirala 100-odstotno, razširjenega dela (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ipd.) pa ne bi več financirala.

Še naprej, enako kot do zdaj, ne bi financirala nadstandardnega programa. Vse navedeno bi veljalo za generacije otrok, vpisane po šolskem letu 2019/2020, medtem ko bi za trenutno vpisane in tiste, ki bodo vpisani v naslednjem šolskem letu, do konca šolanja veljalo 85-odstotno financiranje tako obveznega kot razširjenega dela javnega programa.

Zasebne šole ob tem opozarjajo, da je predlog neustaven, saj da jim bo financiranje z zdajšnjih 85-odstotkov v celoti gledano zmanjšal na približno 65-odstotkov. Opozarjajo, da je ustavno sodišče določilo 100-odstotno financiranje javnega programa ter da pri tem ni ločevalo med obveznim in razširjenim delom.

Nekateri to rešitev kljub temu pozdravljajo.

V manevrskem prostoru, ki ga je ustvarilo Ustavno sodišče s svojo hudo nestrokovno in ne-evropsko sodbo o bojda neustavnem manj kot 100% financiranju zasebnih šol, Ministrstvo za šolstvo ni imelo veliko izbire, če je hotelo zaščititi javni interes.

— Darko Štrajn (@DarkoStrajn) 7 June 2019

Premier Marjan Šarec je v sredo sicer na vprašanje, ali je zadovoljen s predlogom, odgovoril le z besedami, da je pomembno, da uresničijo odločbo ustavnega sodišča. Pri tem se ni konkretno izrekel, ali predlog tudi dejansko uresničuje odločbo.

To je seveda takoj sprožilo številne odzive.

Zagovorniki zadnje »delitve programov« opozarjajo, da bi bile zasebne šole s popolnim financiranjem vseh svojih programov s strani države pravzaprav v boljšem položaju, saj bi imele dva vira financiranja. Zato bi kmalu »pobrale« tudi boljše kadre. Ustvarile bi se šole za elito in državne šole za ostale »reveže«.

Zanimivo pa je, da je tudi ustavno sodišče pred leti menilo tako in zavrnilo 100-odstotno financiranje zasebnih šol, leta 2014 pa ga je - potrdilo.

Marsikaj je očitno res odvisno od sestave in ideološke opredelitve ustavnih sodnikov.

Vendar kritiki opozarjajo, da bodo zasebne šole odslej še na slabšem. 

Država je do sedaj financirala program privatnim 85 %, javnim pa 100 %. US je reklo, da mora vsem 100 %. Pikalo je našel haklc v obrazložitvi odločbe US in bi zdaj privatnim financiral 100 % zgolj obveznega dela programa, kar bi pomenilo, da bi dobili od države še manj kot doslej

— Aljuš Pertinač (@Pertinacal) 7 June 2019

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo pa na kritike glede nove diskriminacije odgovarja, da gre predlog v smeri tistega, kar na ministrstvu razberejo iz odločbe ustavnega sodišča, to je, da je treba financirati, kar je obvezno, ne pa tudi razširjenega dela javnega programa. Slednjega zakon o osnovni šoli namreč po besedah Pikala za zasebne šole ne opredeljuje kot obveznega, čeprav ga država trenutno sofinancira.

Toda tudi glede te delitve programov obstajajo drugačni pogledi.

Na MMC RTV spet lažejo. Naslov: "Vlada izenačila financiranje obveznega programa javnih in zasebnih šol". To ni res. Tudi "razširjeni" del javnega programa (podaljšano bivanje, jutranje varstvo...) je za zasebne šole OBVEZEN. Ni pa obvezen za učence. Zavajata tako Pikalo kot RTV!

— Nenad Glücks (@NenadGlucks) 6 June 2019

Na ugotovitev, da zasebne šole ne bi bile konkurenčne, če staršem dijakov ne bi ponudile jutranjega varstva ali podaljšanega bivanja, sicer minister Jernej Pikalo odgovarja tako: »Vsak starš že ima mrežo javnih šol, kjer je vse to organizirano, ima pa vso pravico, in prav je tako, da otroka vpiše tudi v zasebno šolo.« Pikalo ob tem poudarja, da ne želijo omejevati zasebne pobude v šolstvu. »Ta mora biti in prav je, da je. Se pa lahko vsaka država posebej odloča, do katere mere bo to zasebno pobudo financirala in kakšni bodo vstopni pogoji, da jo financira,« je dejal na novinarski konferenci, na kateri je predstavil predlog novele.

Vendar je bila tudi vladna pravna služba drugačnega mnenja. Kritiki celo menijo, da vlada računa na večino (7:2) »levih" ustavnih sodnikov na Ustavnem sodišču.

Preberi mnenje lastne vladne pravne službe, ki ga je Pikalo ignoriral.

— Janez (@dzey_89) 7 June 2019

Mnenja o tem so bila zelo burna tudi na družbenih omrežjih. Nekateri menijo, da če je nekaj "zasebnega" je to pač to zasebno in da bi se takšno šolstvo moralo plačevati s strani staršev, »ki se radi afnajo, da njihovi otroci hodijo v zasebne sole,« kot je zapisal eden od razpravljalcev na družbenih omrežjih. V obratnem primeru bi namreč »davkoplačevalci plačevali šolanje otrok iz premožnejših družin.«

Da smo prišli do totalno komične situacije, ko »največji zagovorniki zasebnega, privatnega ... želijo, da jim država po socialistično financira šolstvo,« ocenjujejo tudi drugi razpravljalci, ki se čudijo kritikom novele zakona, »zakaj jokajo«, saj jim bodo davkoplačevalci tako ali tako »po socialistično plačevali 100% obveznega programa in 65% razširjenega programa.«

V nasprotju s tem pa na primer predsednik NSi Matej Tonin meni, da je »Ustavno sodišče zahtevalo izenačenje financiranja javnoveljavnega izobraževalnega programa v nedržavnih šolah«, da pa to sedaj »predlog vlade celo znižuje«, vse to pa »v posmeh otrokom, staršem in pravni državi.«